Tkanje povezav med znanstveniki v Sloveniji in svetu
polona zabret
8-minutno branje
Društvo VTIS je 20. in 21. decembra 2023 v Ljubljani organiziralo 8. Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini. Na okrogli mizi, ki je že tradicionalen uvodni dogodek Simpozija, smo razpravljali, kako potekajo znanstvene povezave med Slovenijo in tujino.
V sklopu okrogle mize z naslovom Kako lahko slovenski znanstveniki v tujini sodelujejo z raziskovalci v Sloveniji?, so svoje izkušnje in mnenja, ob moderiranju Maje Ratej, radijske novinarke Vala 202, avtorice oddaje Frekvenca X, prejemnice priznanja "Prometej znanosti" in finalistke izbora za komunikatorja znanosti, predstavili:
dr. Stojan Sorčan, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, NCP za MSCA,
dr. Levin Pal, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS),
dr. Urška Velikonja, Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) in Društvo VTIS,
dr. Tinkara Mlinar, Inštitut Jožef Stefan in Društvo VTIS,
dr. Kaja Stemberger Flegar, Društvo VTIS
S sodelovanjem gradimo pozitivne spremembe v svetu
Cilj delovanja v akademiji je predvsem deljenje znanja. Raziskovanje in pisanje člankov tako nista sama sebi namen, znanstveniki besedila pišejo tudi zato, ker želijo svoje ugotovitve deliti z drugimi, hkrati pa z njimi prispevati h grajenju pozitivnih sprememb v svetu.
“Znanost služi tudi širšim družbenim ciljem. Ne temelji na mnenjih, temveč na dejstvih. Včasih pa ta stojijo tudi nasproti politiki, zato je še toliko bolj pomembno trdno znanje, pa tudi pogum.”
Srečevanja med strokovnjaki, izmenjava mnenj in izkušenj lahko služijo tudi kot načini spoznavanja najnovejših znanj in tehnik ter prepoznavanja in skupnega naslavljanja ovir, na katere večkrat naletijo raziskovalci širom sveta.
Obenem imata velik pomen oblikovanje interdisciplinarnih raziskav in mreženje. Slednje namreč pripomore k prvemu, saj vse več tematik zahteva pristop, ki združuje znanstvenike različnih področij in tako omogoči učinkovitejše naslavljanje problematik. Zbrani na okrogli mizi so poudarili, da se s količino uspešnega povezovanja z drugimi strokovnjaki veča želja po še pogostejših sodelovanjih, njihova potencialna razširjenost pa lahko poveča možnosti za uspeh in večje število inovacij.
“Neke vrste »aha!« trenutek sem doživel, ko sem na seminarju v tujini ugotovil, da se tudi drugi raziskovalci spopadajo s podobnimi težavami, s kakršnimi se mi.”
Pobude povezovanja še vedno temeljijo na samoiniciativnih pobudah
Za uspešno sodelovanje med znanstveniki v Sloveniji in svetu je pomembno ustvarjanje razmer, na podlagi katerih bo tovrstno povezovanje lahko uspevalo. Za to že skrbijo tudi najvišje državne institucije - kot je v uvodnem nagovoru povedal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Igor Papič, MVZI močno povečuje sredstva za področje raziskovanja, hkrati pa skuša bdeti in podpirati tudi njegovo produktivnost v sodelovanju z gospodarskim sektorjem.
“Slovenija je že ena izmed držav, ki nameni veliko sredstev znanosti in raziskovanju. Cilj pa je znanost pripeljati na 1 % oziroma 1,25 % doprinosa k BDP.”
Na področje slovenskega raziskovanja pomembno prispeva tudi ARIS, ki izvaja javne razpise za financiranje znanstveno-raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti. Hkrati z namenskimi razpisi in začasno finančno podporo lajša vrnitev slovenskih raziskovalcev iz tujine v Slovenijo ter posredno omogoča nadgradnjo znanja v slovenskem znanstvenem prostoru.
“V tujini se znanje slovenskih znanstvenikov nadgrajuje. V Sloveniji pa je potrebno ustvariti potrebo po tem, da se slovenski znanstveniki vrnejo, tudi s pomočjo teh razpisov in shem.”
Kot je poudarila dr. Tinkara Mlinar, povezovanja med znanstveniki v Sloveniji in tujini vendarle temeljijo predvsem na samoiniciativnih pobudah, saj univerze (in tudi nekateri raziskovalni inštituti) ne namenjajo (dovolj) pozornosti tovrstni vpetosti v mednarodno mrežo in prepoznavanju morebitnih koristi. Kljub temu, da so tako pridobljene povezave posameznika izredno dragocene, pa je vložek energije, časa in sredstev za njihovo ustvarjanje, zelo zahteven.
“Individualna poznanstva so zelo pomembna, ker je znanstveni svet v resnici, kar se tiče ožjih področij zanimanja, precej majhen.”
Slovenska znanstvena sfera je še vedno precej zaprta, kar se jasno odraža v nizkem številu prijavljenih projektov univerz, povezav z mednarodnimi partnerji ter tudi v nizkemu številu tujih študentov, profesorjev in raziskovalcev, ki se odločijo za študij oziroma delo v Sloveniji. Kot pojasni dr. Stojan Sorčan, je (interdisciplinarnega) povezovanja med slovenskimi raziskovalci, tako med tistimi v Sloveniji kot tudi med tistimi izven Slovenije, zelo malo. Kot ključne ovire pri tem prepoznava problematične uredbe postopkov za prijavljanje raziskovalnih projektov in dela zakonodaje, poudarja pa tudi potrebo po posodobitvi plačilnih sistemov in sistemov napredovanja.
“Če želimo, da bo Slovenija postala privlačna destinacija tudi za slovenske raziskovalce v tujini, moramo odpreti raziskovalno politiko.”
Rešitve in primeri dobrih praks
Ker, kot omenjeno, sodelovanja med raziskovalci v Sloveniji in izven nje še vedno potekajo predvsem na podlagi tovrstnih želja posameznikov, pa je zanimanje za povezovanje potrebno vzpodbujati na več načinov. Programe financiranja slovenskih institucij kot je ARIS, je, po mnenju dr. Stemberger Flegar, potrebno podpreti sistemsko tudi preko programov izobraževalnih ustanov oziroma načrtovanja kariere, saj bo slednja lahko odvisna tudi od količine poznanstev in povezav ter mehkih veščin, ki jih posameznik denimo pridobi z udeležbo na konferencah.
“V Veliki Britaniji je bila na mojem programu [arheologija – op.a.] praksa, da smo se udeleževali konferenc, ki niso bile zgolj dogodki, kjer predstaviš svoje delo, ampak tudi kot priložnosti za mreženje, spoznavanje, povezovanje z drugimi tujimi raziskovalci.”
Jasno je dejstvo, da ima slovenski raziskovalni prostor velike težave s privabljanjem tako tujih kot tudi slovenskih raziskovalcev iz tujine, prav tako pa umanjkuje sodelovanj med njimi. Zbrani gostje so na okrogli mizi izrazili razumevanje, da gre za problem, ki je sistemski, predvsem pa je pereča neprimerljivost raziskovalnih razmer z državami v Evropi in širše.
“Slovenija bo privlačna za slovenske znanstvenike v tujini šele takrat, ko bo privlačna tudi za tuje znanstvenike.”
Kljub vsemu pa že delujejo nekateri sistemi in organizacije, ki uspešno povezujejo slovenske znanstvenike v tujini in Sloveniji.
Izmed tistih, ki že uspešno stremijo k sodelovanju znanstvenikov in lahko služijo kot kažipoti, je Institut »Jožef Stefan«, kjer med drugim kot pogoj za napredovanje podoktorskih študentov velja enoletni odhod na izobraževanje v tujino. Preko tega posamezniki in posredno tudi inštitut pridobijo nekaj poznanstev in povezav. Oboji lahko služijo kot izhodiščna točka za sodelovanje na evropskih projektih, ki zahtevajo tuje partnerje. Hkrati je znanstvena odličnost IJS tista, ki privablja tuje znanstvenike in krepi ugled slovenskih.
“Ko gredo naši raziskovalci na tuje inštitucije, pomagajo tudi tamkajšnjim sodelavcem, si delijo znanja, pletejo mrežo poznanstev.”
Pomembno vlogo pri povezovanju igra Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF), ki z državnimi in zasebnimi sredstvi financira znanstveno-raziskovalne obiske slovenskih študentov pri slovenskih profesorjih, denimo v ZDA, Avstraliji, na Nizozemskem. Prav tako nekaterim slovenskim izseljencem omogoča obisk Slovenije in s tem morebitno nadaljevanje izobraževanja tam. Dr. Urška Velikonja je kot predstavnica fundacije poudarila, da je pri tovrstnih projektih in iniciativah ključno, da trajajo dalj časa, za to pa sta potrebni vztrajnost in osredotočenost predvsem na dolgoročne cilje.
Kot stična točka raziskovalcev v Sloveniji in tujini pa nenazadnje deluje tudi Društvo VTIS. Široka mreža, ki združuje Slovence, strokovnjake na različnih področjih, preko mnogih aktivnosti skrbi za kvalitetno in dolgotrajno grajenje vezi.
Slovenski raziskovalni prostor se sooča z mnogimi preprekami. A primeri dobrih praks, izkušnje, močna zavest o pomenu sodelovanja ter prisotnost prepoznavanja korakov potrebnih za izboljšanje povezovanja med raziskovalci v Sloveniji in tujini, že kažejo pot k prihodnosti tesnejših združevanj in izmenjav znanj, so zaključili gostje in udeleženci okrogle mize.
Društvo VTIS je 20. in 21. december 2024. organiziralo že 8. Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini. Vsa predavanja in okroglo mizo:
Biodiverziteta
Arheologija
Ekonomija in poslovne vede
Znanost v umetnosti
Sodelovanje slovenskih znanstvenikov v tujini s Slovenijo
smo tudi posneli - najdete jih TUKAJ.