izpostavljeno
Featured
Najnovejše iz arhiva
Poslušaj o izkušnjah naših članov
Podcast Inovator
V podcastu Inovator vam člana Društva VTIS, Alek Pikl in Bojana Selinšek, predstavljata nova dognanja iz tujine, ki nastajajo pod taktirko slovenskih inovatork in inovatorjev. Prisluhnite njihovim zgodbam, izkušnjam in pogledom.
Publikacije
Izzivi v tujini izobraženih Slovencev
Naši člani si želijo okrepljenega sodelovanja z domovino ali vrnitve, pri čemer se pogosto srečujejo s kompleksnimi situacijami in z na videz nepremostljivimi ovirami. V društvu si želimo, da bi kroženje znanja med tujino in Slovenijo potekalo brez ovir in nepotrebnih birokratskih naporov.
V ta namen smo pripravili seznam izzivov, ki strne izkušnje in najpogostejše omejitve za pretok znanja iz tujine v Slovenijo ter obratno. Obenem ponujamo tudi konstruktivne predloge rešitev. Želimo, da bi ta dokument preučili odgovorni v Sloveniji in čimprej sprejeli konkretne ukrepe za krepitev kroženja znanja, s čimer bi povečali slovenski znanstveni potencial ter ugodno vplivali na poslovno okolje v državi.
Ali je internacionalizacija slovenskega visokega šolstva res nedosegljiv cilj?
Po strategiji internacionalizacije slovenskega visokega šolstva sta mednarodno sodelovanje in učinkovit prenos znanja iz tujine temeljna pogoja za kakovostno visoko šolstvo. Eden od načinov za doseganje odličnosti slovenskih izobraževalnih in raziskovalnih ustanov je vključevanje slovenskih strokovnjakov z izobrazbo iz tujine.
V ta namen smo pripravili dokument, v katerem predstavljamo stanje na slovenskih univerzah in raziskovalnih ustanovah, in v katerem so strnjene izkušnje tistih, ki so se uspešno vrnili nazaj na slovenske ustanove.
Dokument je pripravljen na podlagi empirične raziskave odziva zaposlenih na slovenskih ustanovah, ki so se izobraževali v tujini. Odzivi so zbrani preko vprašalnika in komunikacije s člani Društva VTIS, ki raziskujejo in predavajo v tujini in v Sloveniji. Z zbiranjem podatkov smo začeli spomladi leta 2018. V tem dokumentu predstavljamo nekaj osnovnih podatkov o stanju na slovenskih izobraževalno-raziskovalnih ustanovah ter morebitne ovire oz. izzive, s katerimi se srečujejo Slovenci in Slovenke, ki so se izobraževali in izpopolnjevali v tujini, pri vrnitvi na domače ustanove. Ob koncu dokumenta bomo predstavili tudi primere dobrih praks, ki dobro ponazarjajo ukrepe, za katere se zavzemamo.
Predlogi Društva VTIS ob sprejemanju raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2021-2030
V Društvu VTIS si v Sloveniji prizadevamo za znanstveno-raziskovalno okolje, ki bo primerljivo tistemu na vodilnih mednarodnih raziskovalnih institucijah in bo postalo gonilna sila za inovacije, tako v akademskem kot gospodarskem sektorju.
V ta namen smo pripravili dokument, v katerem delimo svoj pogled na trenutno stanje v slovenskem akademskem prostoru in izpostavljamo točke, kjer vidimo možnost za preboj Slovenije proti vrhu svetovnih znanstvenih velesil.
Veseli nas, da se znanosti posveča čas za strateški razmislek in upamo, da lahko s tem dokumentom predstavimo dopolnitve in konkretne predloge za implementacijo nove strategije o raziskovalni in inovacijski dejavnosti.
Dokument je razdeljen v štiri tematske sklope, ki ciljno naslavljajo strateško pomembne sklope s konkretnimi predlogi: 1. odličnost raziskovalnega okolja: 2. izobraževanje - gonilna sila napredka; 3. transparentnost in administracija ter 4. komunikacija in jezik.
Resolucija Društva VTIS in Mlade akademije glede trenutnega predloga Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije (RISS) 2021 - 2030
Društvi pozdravljata zaveze slovenskih odločevalcev znanosti in raziskavam. Menimo, da je za doseganje dolgoročnih ciljev potrebna jasna vizija s konkretnimi in merljivimi cilji. V moderni in globalni družbi pomeni stati pri miru, pa če tudi za trenutek, zaostajati. V desetih letih od sprejetja strategije za obdobje 2010-2020 opažamo znaten in merljiv upad kvalitete slovenske znanosti v primerjavi z ostalim svetom.
V hiperglobalnem svetu so mehanizmi, ki so bili postavljeni za facilitacijo znanosti v Sloveniji postali breme za znanost. Kot razlog za splošno nazadovanje prepoznamo pomankanje odgovornosti in zavez k modernizaciji. Menimo, da so temelji nadaljnega razvoja trdna zaveza trajnostnem razvoju v vsakem pomenu besede.
Slovenska znanost mora prispevati k globalni tranziciji v zeleno družbo in z inovacijami prispevati k večji dodani vrednosti slovenskega gospodarstva. Institucije, ki proizvajajo znanje morajo imeti trajen dostop do talentov iz vsega sveta, ki ne bo bremenjen s strani prekomerne birokracije in težav pri integraciji.
Naše zaveze znanosti morajo biti usmerjene v blagor človeka in znanstvenikom prijazne za uporabo. To nam bo omogočalo, da bomo naslednjo strategijo pisali iz boljšega izhodišča, kot jo danes kjer bomo lovili najboljše in ne tekli zato, da ostanemo kjer smo.
Kako talente privlačijo in zadržujejo globalno atraktivni zaposlovalci?
Dobre prakse globalnih zaposlovalcev
Zadnjih nekaj let smo se v društvu aktivno ukvarjali z zbiranjem podatkov in dobrih praks o globalnih zaposlovalcih, pri katerih delujejo naše članice in člani v tujini. Na podlagi intervjujev in anket smo analizirali in raziskali kako talente privlačijo in zadržujejo globalno atraktivni zaposlovalci in jih zbrane podatke in ugotovitve predstavili v publikaciji Dobre prakse globalnih zaposlovalcev.
Dokument je pripravljen z namenom, da ponudimo slovenskim podjetjem in organizacijam paleto idej za privabljane in zadrževanje najboljših talentov in da služi kot vpogled v to, kaj na tem področju globalno počnejo bolj ali manj prepoznavna podjetja.
S pomočjo podrobne analize smo izpostavili kje obstaja največji razkorak med pričakovanji talentov in tem, kar ponujajo podjetja pri nas. Poleg 11 sklopov najpomembnejših dobrih praks in 44 dobrih praks znotraj sklopov, v publikaciji razkrivamo tudi pričakovanja v tujini izobraženih Slovencev glede dohodka.
Razvojni potencial Slovenije: Celovita analiza raziskovalnega in inovacijskega sistema
Ideja za poročilo o raziskavah in razvoju v Sloveniji je nastala leta 2020, ko smo med pandemijo covida-19 vsi sedeli doma. Večina nas je nemočno opazovala dogajanje po svetu in se spraševala, zakaj se na situacijo odzivamo tako počasi. Tudi v prostovoljskem Društvu VTIS (V tujini izobraženi Slovenci) smo se, tako kot vsi drugi, preselili na digitalne platforme. Med organiziranimi pogovori in okroglimi mizami so se med člani pojavljala vprašanja o tem, kakšno vlogo bi lahko imela Slovenija pri reševanju akutnega izziva in zakaj smo ostali tako nemočni.
Dejstvo, da imamo znanje, je samoumevno, a zakaj nismo zmogli narediti več? Odgovor na to vprašanje je sistem, in sicer sistem kot ogrodje, ki vodi družbeno znanje k želenemu cilju ali pa tega ne zmore. Ta kriza je prvič jasno pokazala, kako neusmerjen in neusklajen sistem imamo, ko gre za izkoriščanje znanja v naše dobro, še posebej ko ga najbolj potrebujemo. Pandemija je sicer minila, a sistem ostaja nepripravljen na izzive, s katerimi se kot državljani srečujemo vsakodnevno, od podnebnih sprememb do re- volucije umetne inteligence, pri čemer je znanost, še posebej slovenska znanost, pogosto potisnjena v ozadje javnega dialoga in razmišljanja o nujnih ukrepih.