Raziskovanje karierne poti skozi poletno prakso in pripravništva
BRINA VADNJAL
10-minutno branje
V dinamičnem svetu, kjer se trg dela neprestano spreminja in razvija, je pridobivanje praktičnih izkušenj ključno za uspeh v karieri. En od najučinkovitejših načinov pridobivanja neprecenljivih izkušenj in grajenja mostu med študijskih in delovnim obdobjem so poletne prakse, pripravništva ali angleško ‘internships’. Ta oblika dela omogoča vstop v delovno okolje, pridobivanje specifičnih znanj in razvoj ključnih veščin, ki jih potrebujemo na svojih prihodnjih poklicnih poteh.
Praksa ni le priložnost za pridobivanje specifičnih strokovnih veščin, temveč tudi za osebno rast, mreženje in razširjanje obzorij.
Zgodbe, ki jih bomo delili v nadaljevanju, predstavljajo resnične izzive, uspehe in spoznanja posameznikov, članov društva VTIS, ki so se podali na pot raziskovanja svojih poklicnih strasti. Skozi njihove pripovedi bomo dobili vpogled v različna področja ter razumeli, kako so se soočili s priložnostmi in izzivi, ki jih prinaša delo v resničnem delovnem okolju.
O izkušnjah s poletno prakso smo se pogovarjali:
s Kajo Škerlj, ki se ukvarja s oblikovanjem izdelkov in storitev, študij pa je zaključila na Lehigh University v ZDA. Kaja je med drugim vodja VTIS interesne skupine #slovenke_po_svetu;
s Katjo Basaj, ki se je prav zaradi poletne prakse zaposlila pri podjetju Edwards Lifesciences, kjer zdaj sodeluje z mlajšimi praktikanti;
s Timotejem Zrncem je zaposlen pri Zurich Insurance kot Sustainable Energy Graduate, študij pa je zaključil na Westminster Business School na področju financ in podjetništva.
Kako se odločiti za opravljanje poletne prakse?
Katja se je odločila za prakso že med študijem z željo pridobivanja praktičnih izkušenj zunaj okvirjev študentskega in prostovoljnega dela. Odločitev za tovrstno prakso ni bila nekaj novega, saj je o njej slišala že od kolegov v višjih letnikih in je bila na fakulteti pogosta tema pogovorov. Pravi, da je za mnoge študente opravljanje prakse povsem logična stopnja v kariernem razvoju, ki prinaša konkretne vpoglede v delovne procese in izzive. Katja se je srečala tudi z določeno mero pritiska s strani univerze in sošolcev glede prakse - konkurenca za dobre položaje je velika, zato je bila praksa v resničnem delovnem okolju zanjo neizogibna pot za pridobitev konkurenčne prednosti.
Medtem je Kaja svojo odločitev za prakso utemeljila s priložnostjo za poletno delo v Ameriki, kar ji je omogočilo praktično preizkušanje teoretičnega znanja s predavanj. Poleg tega ji je pripravništvo nudilo dodaten prihodek, ki je pokril življenjske stroške študija in bivanja v ZDA.
“Zavedala sem se, da je tovrstna praksa lahko odskočna deska za zaposlitev po študiju, zato sem z mislijo na dolgoročno sodelovanje pri podjetju aktivno pristopila k pridobivanju izkušenj.”
Timotej je v finančni in računovodski industriji, kjer je običajno, da večja podjetja ponujajo različne programe, kot so "spring weeks", "summer internship" in "graduate roles". To mu je predstavljalo strukturiran in predvidljiv način vstopa na karierno pot v teh panogah.
V naslednjih delih članka bomo nadalje raziskali njihove zgodbe ter spoznali, kako so se soočali z izzivi in kaj so pridobili iz svojih izkušenj v resničnem delovnem okolju.
Kje najti prakso?
Kaja je svoja pripravništva večinoma našla:
preko mreže podjetij na svoji univerzi, ki sodeluje z uglednimi organizacijami, kot je Sony;
veliko priložnosti za pridobivanje izkušenj se je odpiralo na LinkedIn-u, ki je postal ključna platforma za iskanje in povezovanje s potencialnimi delodajalci.
Izjema je bilo njeno prvo pripravništvo v Sloveniji, ki ga je aktivno pridobila s posredovanjem neposredne prošnje podjetju, kjer je iskala vsako mogočo priložnost za pridobitev delovnih izkušenj.
Katja je svojo priložnost za internship našla preko programa Saltire Scholar, ki ga vodi organizacija Entrepreneurial Scotland. Redno je spremljala karierni center svoje univerze ter seveda LinkedIn - to sta bila po njenem mnenju ključna koraka pri iskanju dodatnih priložnosti za pripravništvo.
Timotej je začel z iskanjem že zgodaj - eno leto prej - saj se je zavedal visoke konkurence in omejenih mest v različnih industrijah, kot so investment banking, asset management, consulting in računovodstvo. Kot orodje za iskanje priložnosti so mu služili različni spletni portali, kot so LinkedIn, Indeed in Totaljobs. Pomembno vlogo pri prijavah in pripravah nanje pa je igrala organizacija SEO London, ki je nudila podporo in izobraževanje za pripravo na zahtevne postopke selekcije.
“Izkušnje članov društva VTIS pri iskanju internshipov razkrivajo, da je ključno aktivno sledenje priložnostim prek univerzitetnih kanalov, sodelovanje v programih in organizacijah ter uporaba sodobnih orodij za povezovanje.”
Kakšen je potek prijave?
Potek prijav se razlikuje glede na specifičnosti programov in zahtevnosti delovnih mest, ki jih želite doseči. Poglejmo tri praktične primere:
Katja je svojo pot začela s Q&A dogodkom, ki ga je organizirala fundacija. Na tem dogodku so kandidatom podali informacije o pričakovanjih pri prihodnjih pripravnikih in pomembnih vidikih pri prijavah. Sledila je oddaja prijave, nekaj tednov pozneje pa sprejem v "cohort" (tj. skupina posameznikov, ki so bili sprejeti ali zaposleni v istem časovnem obdobju ali v istem programu prakse). Po intervjuju so kandidati dobili dostop do pripravništev po svetu, pri čemer so morali oddati življenjepis in motivacijsko pismo. Celoten postopek je trajal približno šest mesecev.
Kaja je svoje prijave za pripravništva praviloma podajala s kakovostnim motivacijskim pismom in življenjepisom. Potek nadaljnjih intervjujev se je razlikoval: v enem primeru je morala izvesti 3-minutno predstavitev svojih izkušenj in projektov, medtem ko je bila drugič soočena s specifičnim strokovnim intervjujem o svojem področju.
Timotej je izpostavil kompleksnost in zahtevnost prijav za pridobitev prakse v finančni industriji:
“Življenjepis sem napisal v skladu s pričakovanji finančne industrije (ena stran, črno-bel, oporne točke, itd.) saj brez pravega formata nemudoma izpadeš. Predlagam uporabo glavnih besed iz opisa dela, saj nekateri predvidevajo, da gredo dokumenti čez sistem, ki mora prepoznati glavne besede (‘’skills’’), ki jih podjetje išče.”
Po oddaji prijave so sledili psihometrični, matematični in logični testi. Pri neuspehu kandidati prejmejo avtomatski odziv, uspešni pa nadaljujejo s postopkom. Timotejev primer je vključeval več stopenj razgovorov, vključno s spletnim razgovorom, dvema osebnima predstavitvama v enem dnevu, analizo obveznice in končnim potrdilom o sprejemu.
Kakšne delovne naloge lahko pričakujem?
Delovne naloge, ki jih (lahko) opravljajo pripravniki/praktikanti se razlikujejo - od najenostavnejših (in takih, nad katerimi včasih vihamo nosove 🙂) pa do takih, ki dajo veliko izkušenj in s katerimi lahko teorijo zares preizkusiš še v praksi. Oglejmo si naše tri primere.
Katja je pri svojem delu na področju digitalnega marketinga izvedla tri ključne projekte: ustvarila je e-poštne kampanje in se posvetila raziskavi dveh potencialnih digitalnih orodij, ki bi jih podjetje uvajalo. Pri tem je njeno delo zahtevalo tesno sodelovanje z različnimi strokovnjaki s celega sveta preko video klicev,. Pomemben del je bilo tudi učenje o produktih, notranjih procesih ter poglobljeno razumevanje delovanja podjetja.
Kaja ima raznolike izkušnje. Med drugim je sodelovala v slovenskem zagonskem podjetju kot pripravnica za marketing in prodajo, kjer se je osredotočila na komuniciranje in prodajo izdelkov prek spleta. Nato je nadaljevala v zagonskem podjetju v San Franciscu, kjer je začela kot pripravnica za marketing, pozneje pa se je specializirala za oblikovanje e-poštnih sporočil in preoblikovanje spletnih strani. Sledila je zaposlitev pri podjetju Sony, kjer je delala kot UX dizajnerka in se ukvarjala z oblikovanjem mobilnih aplikacij, intervjuji z uporabniki, oblikovanjem logotipov in spletne strani.
Timotejevo delo je obsegalo učenje uporabe sistema, pisanje poročil o finančnih novicah in analizo dolgoročnih gibanj vrednosti britanske obveznice. Delo, ki ga je opravljal v ekipi ‘’Fixed Income Pricing’’, je zahtevalo temeljito razumevanje finančnega sektorja in sposobnost analitičnega razmišljanja.
Je praksa res tako koristna, kot pravijo?
Nenazadnje gre za čas, ki bi ga lahko namenil_a tudi dopustu, potovanju, … Kaj pravijo naši trije sogovorci?
Kaja izpostavlja sledeče:
Časovna omejenost na poletne mesece omogoča možnost podaljšanja pogodbe v primeru dobro opravljenega dela, kar ti prinese stabilen prihodek.
Praktična izkušnja, ki tvoje študijske projekte postavi na preizkušnjo v resničnem delovnem okolju.
Zanimivost: zaradi pripravništva v San Franciscu je Kaja spremenila smer študija saj je ob delu spoznala, da jo oblikovanje bolj odgovarja kot marketing!
“Uporaba teoretičnega znanja z univerze v delovnem okolju je neprecenljiva. Pridobila sem številne spretnosti, ki sicer niso del formalnega izobraževanja (npr. pravilno komuniciranje po e-pošti, vodenje video klicev, pisanje zapisnikov sestankov, upravljanje projektov od začetka do konca, … Da ne pozabim omeniti tudi tega, da so me po uspešnem prvem ‘’internship-u’’ povabili še na daljše, 6-mesečno delo, kar mi je odprlo vrata za zaposlitev v podjetju.”
Timotej je poudaril, da se je v tem času naučil uporabe sistema, ki je ključen za opravljanje določenega dela. To znanje je postalo njegova ključna prednost pri iskanju zaposlitve po končanem študiju, hkrati pa je pridobil dragocena poznanstva in vzpostavil stike z različnimi člani ekipe ter drugimi področji, ki so ga zanimala. Z dokazilom o opravljenem pripravništvu si je odprl mnoga vrata, saj je to dokaz, da je sposoben opravljati zahtevna dela in delovati v ekipi.
Nekaj dragocenih nasvetov
Postavljajte vprašanja: Nič ni narobe, če nečesa ne razumete. Zaposleni razumejo, da ste na začetku kariere in ne pričakujejo, da boste že vse vedeli. Zato se ne bojte postavljati vprašanj in si priznati, če nečesa ne razumete.
Profesionalnost in samoiniciativa: Izkažite se s profesionalnim odnosom in samoiniciativo. To sta lastnosti, ki sta zelo cenjeni v delovnem okolju in lahko pripomoreta k vaši uspešnosti v podjetju.
Pripravite vprašanja za delodajalca: Na intervjuju ne pozabite pripraviti nekaj vprašanj za delodajalca. S tem pokažete svoj interes in pripravljenost za sodelovanje v podjetju.
Zapiski so pomembni: Zapišite si vse informacije, ki jih prejmete med delom. Na začetku se lahko znajdete pred veliko količino novih informacij, zato je pomembno, da si jih zapisujete, da jih lahko pozneje uporabite.
Zapisovanje rezultatov in projektov: Ne pozabite si zapisati rezultatov in projektov, na katerih delate med pripravništvom/prakso. Ti podatki so lahko zelo koristni za vaš življenjepis in prihodnje intervjuje.
Naj bodo poletne prakse za vas priložnost za rast, učenje in razvoj! Zavedajte se, da je vsaka izkušnja edinstvena in da lahko iz nje pridobite dragocene spretnosti in znanja za svojo prihodnost.
Če potrebujete še kakšen podroben nasvet se obrnite na člane društva VTIS: Kaja Škerlj, Katja Basaj in Timotej Zrnec.