7 razmislekov ob odločitvi za doktorat v tujini
Lara Jerman
5-minutno branje
Doktorski študij v tujini je posebna izkušnja, ki lahko veliko da. Prvi in ključni korak je najti mesto, ki se ujema s tvojimi cilji in željami. V poplavi vseh možnosti, ki jih ponuja svet, ti spodnji razmisleki lahko pomagajo sprejeti najboljšo odločitev zase.
1. Zakaj doktorat?
Že proces prijav in razgovorov je pogosto stresen in zapleten, doktorski študij pa še toliko bolj. Pomembno je, da razumeš svojo motivacijo za ta korak in dobro premisliš, če je pravi zate.
“Doktorski študij mora biti resnično tvoja želja, ne posledica zunanjih pritiskov,” priporoča dr. Anita Šenk, podoktorska raziskovalka na Univerzi v Bernu. “Razmisli, kako želiš študij preživeti, kaj so tvoje prioritete v tem času in kaj ti bo to dalo za prihodnost.”
Odgovori na naslednja vprašanja ti bodo pomagali pri vseh ostalih odločitvah, ki jih sprejmeš.
2. Koliko tujine?
Si želiš doktorat v celoti opraviti v tujini ali bi se v tujino raje odpravil/-a za omejen čas v povezavi s študijem v Sloveniji?
Obstajajo različne možnosti za raziskovanje v tujini - sheme financiranja, programi izmenjav in študijskih obiskov. Priporočamo ti, da dobro raziščeš vse možnosti, ki so ti na voljo na tvojem področju.
3. Kam v tujino?
Izkušnja življenja v tujini je seveda zelo odvisna od kraja študija. Vsak izmed nas ima svoje želje, potrebe in omejitve, ki bodo vplivale na seznam krajev, kjer bi bili pripravljeni živeti.
Si želiš ostati v Evropi ali si želiš na kak drug kontinent? Te razdalja od doma ne moti, a ne želiš v državo, katere jezika ne govoriš? Si morda želiš živeti v veliki prestolnici ali je zate primernejše majhno univerzitetno mesto? Ti določeno podnebje ne ustreza? Ne pozabi na kakršnekoli posebne potrebe glede zdravstvenega sistema. Odločitev je lahko še kompleksnejša, če jo sprejemaš z mislijo na svojega partnerja ali družino. A verjemi vase!
Za prvo pomoč je tukaj nekaj koristnih informacij o posameznih državah, ki smo jih zbrali na spletni strani društva VTIS.
4. Kakšen program?
Doktorski programi se med seboj precej razlikujejo, zato razmisli, kakšno izkušnjo si želiš.
Koliko let bi rad/-a namenil/-a študiju? Evropski programi so običajno krajši od ameriških. Te zanima samo doktorski študij ali si pripravljen/-a opravljati tudi magistrsko leto na enovitem programu? Bi raje opravljal/-a tudi predmete in izpite ali čas namenil/-a izključno raziskovalni dejavnosti? Si želiš poučevati oziroma se bo to od tebe pričakovalo? Si želiš biti del generacije študentov povezanih tem s skupnim izobraževalnim programom ali bi raje več svobode pri organizaciji svojih vsebin?
“Glavni izziv pri iskanju mentorja in programa je bila moja želja po menjavi področja. V svoji doktorski šoli sem se za temo lahko odločila šele po dveh zaključenih kratkih raziskovalnih rotacijah v različnih laboratorijih, kar mi je olajšalo prehod.”
5. Kakšen projekt?
Na tem projektu boš delal/-a več let, zato je pomembno, da ga dobro izbereš. Si želiš raziskovati specifično vprašanje ali te bolj zanima uporaba določene metode? Želiš delati v laboratoriju, na terenu, te bolj zanima računalniška analiza?
Glede na področje in ustanovo se lahko zahteva, da ob prijavi priložiš svoj predlog za projekt, se prijaviš na že definirano temo ali jo izbereš šele pozneje. V vsakem primeru je pomembno, da čim bolje razumeš svoje želje in pričakovanja.
“O temi, ki me je zanimala, sem govoril s profesorjem v Sloveniji in predlagal mi je razpis laboratorija, na katerega sem se prijavil. Profesorji prejemajo veliko informacij o aktualnih priložnostih, poznajo pa tudi sloves raziskovalnih skupin.”
6. Kakšno okolje?
Okolje je pomemben dejavnik tvoje izkušnje. Si želiš projekt opravljati v popolnoma akademskem kontekstu ali v povezavi z industrijo? Na univerzitetnem oddelku ali na samostojnem inštitutu? Večjem in bolj splošnem ali manjšem in bolj specifično usmerjenem? V majhni ali veliki raziskovalni skupini? Z več svobode ali več pozornosti mentorja? Če je tvoje področje raziskovanja interdisciplinarno, razmisli, z raziskovalci katere discipline bi bil/-a raje obkrožen/-a.
Tudi dr. Aleksandra Pekošak, zaposlena kot kvalificirana oseba v biotehnološkem podjetju Halix B.V. na Nizozemskem, poudarja pomembnost izbire prave raziskovalne skupine in mentorja: “Obrneš se lahko tudi na študente in podoktorske raziskovalce, ki lahko postrežejo z informacijami o realnem stanju v skupini. Priporočam tudi obisk laboratorija in potencialnih sodelavcev, da začutiš energijo skupine in se prepričaš, da je to pravo okolje za tvoje večletno trdo delo.”
7. Kakšno financiranje?
Doktorski študij pogosto ni visoko plačan. Pomembno je, da razumeš, koliko potrebuješ, da si na izbrani lokaciji lahko privoščiš življenjski standard, ki si ga pripravljen/-a sprejeti.
Pozanimaj se, kakšno financiranje je zagotovljeno za posamezen program in kakšne pravice ter dolžnosti ti prinaša. Gre za zaposlitev ali prejemanje neobdavčene štipendije? Ti bo v času študija tekla delovna doba? Po potrebi razišči tudi o alternativnih/dopolnilnih virih financiranja.
“Mentorji doktorska mesta pogosto razpišejo z že zagotovljenim financiranjem za študenta, kar je dober znak, da bodo zaključki doktorata na koncu za nekoga zanimivi. V nekaterih državah je lahko financiranje omejeno na državljane in stalne prebivalce, zaradi česar je pomembno pazljivo prebrati razpise.”
Pri iskanju prave poti zase ti s svojim znanjem in izkušnjami lahko pomaga tudi dober mentor. Oktobra se pričenja nov krog programa VTIS mentorstvo, v katerega sta poleg mnogih drugih izkušenih strokovnjakov kot mentorja vključena tudi sogovorca Jaka in Aleksandra.