Kaj svetujejo mladi strokovnjaki v tujini o doseganju zelene in inovativne vizije Slovenije?
Nika Rožanc
8-minutno branje
Kako in na kakšen način v skupno zeleno in inovativno prihodnost Slovenije? Naši člani podajajo mnenja.
Okrogla miza v okviru sprejema pri predsedniku republike, g. Borutu Pahorju (Vila Podrožnik, avgust 2022)
“Tako pogosto, kot se s Slovenijo pohvalim kot zeleno in trajnostno razvito destinacijo, si želim, da bi se lahko pohvalila s Slovenijo kot zeleno in trajnostno razvito državo s točno takim gospodarstvom. Slovensko inovativno družbo si predstavljam kot družbo, ki stremi k istemu cilju, kjer smo vsi povezani. Družbo, kjer se zavedamo, da bomo lahko najbolj pereče okoljske in družbene problematike naslovili le z interdisciplinarnim sodelovanjem in iskanjem konkretnih rešitev. ”
Od leve proti desni: Polona Globočnik, Valentina Gregorčič, Tim Weber, doc. dr. Marina Klemenčič, Klement Kralj (Foto: Taja Košir Popović)
V Vili Podrožnik smo v avgustu bili deležni zadnjega sprejema s strani trenutnega predsednika republike Slovenije, g. Boruta Pahorja. Gospodu predsedniku smo se obenem zahvalili za trud, poslušanje in podporo, ki jo je izkazoval članom društva VTIS v vseh letih aktivnega sodelovanja ter za vnemo, odprtost za dialog in sprejemanje našega poslanstva.
Na dogodku smo ob okrogli mizi zbrali naše člane in z njimi naslovili osrednjo temo 'Mladi in poklici prihodnosti – za zeleno in inovativno Slovenijo'. Preberite, kako mladi strokovnjaki razmišljajo o uresničitvi zelene in inovativne vizije Slovenije.
Z nami so bili člani VTIS-a, ki delajo oziroma študirajo za poklice prihodnosti:
- Moderator Tim Weber - član upravnega odbora društva VTIS in doktorski študent celične biologije cepitvenih kvasovk na Univerzi v Zürichu, kjer preučuje možnosti za njihovo biotehnološko izrabo.
- Polona Globočnik - zaključuje magisterij ekonomike naravnih virov. V Bruslju je tudi zaposlena kot svetovalka v organizaciji COPA-COGECA, ki zastopa interese evropskih kmetov in njihovih zadrug.
- Valentina Gregorčič - po študiju marketinga in trajnostnega poslovanja v Ljubljani, Franciji, Berlinu in Parizu je trenutno zaposlena kot podatkovna analitičarka za vlaganja na področju okoljskega, družbenega in korporativnega (ESG) upravljanja ter trajnostnih poročil v podjetju IDS (Allianz Group) v Münchnu.
- Doc. dr. Marina Klemenčič - biokemičarka in članica delovne skupine pri VTIS-u, ki preučuje priložnosti za modernizacijo slovenskega visokega šolstva. Po 13 letih akademske kariere zdaj deluje kot vodja projektov na področju analitike v razvojnem oddelku Novartis v Sloveniji.
- Klement Kralj - razvojni inženir na področju e-pogonov, ki se že od študijskih let usmerja v preučevanje alternativnih možnosti transporta. Vodi zagonsko podjetje Remea, ki izdeluje programsko opremo za polnilnice za električna vozila.
Prepoznati moramo dobre inovacije, ki že obstajajo in jim pomagati razpeti krila
Glede na trenutne problematike v družbi, kot je okoljska kriza, se je definicija, kaj je dobra inovacija, spremenila. To se kaže tudi v povečanju investicij v ESG (Environmental social governance) podjetja. H kriterijem moramo nujno prišteti še kriterij trajnosti.
Trajnostna podjetja odlikujejo naslednje prednosti:
Večji dostop do kapitala: vedno več naložbenikov išče naložbe, ki so ne samo finančno uspešne, ampak vključujejo tudi okoljske, družbeno-upravljavske dejavnike, ki se dotikajo trajnosti
Trajnost pripomore pri pridobivanju novega, motiviranega kadra: vsi si želimo delovati v podjetjih, ki vključujejo trajnost in delujejo uravnovešeno z našimi vrednotami
Trajnost prinese večje zaupanje s strankami in pomaga pri pridobivanju novih strank
Podjetja, ki dajejo trajnosti prednost, lahko zmanjšajo svoje stroške, denar pa vložijo v inovacije in se postavljajo ob bok drugim mednarodnim podjetjem, ki so že uspešna
Denar je ključno vodilo razvoja, zato bi morala država v trajnostne inovacije dodatno spodbijati in vlagati večje vire financiranja, ob tem pa nadzirati podjetja, ki ne dosegajo ciljev.
Potrebno je ozaveščati potrošnike o pomembnosti trajnostne kulture
Polona Globočnik poudarja, da je izobraževanje potrošnikov ključnega pomena. Če se o trajnosti pogovarjamo že od majhnih nog, kasneje to postanejo vrednote, ki jih osvojimo in jim sledimo. Potem na kmetijske izdelke na primer ne bomo več gledali kot na nekaj, kar je težko plačati, ampak bomo zavzeli držo, ki nam narekuje, da s tem izdelkom skrbimo za dobrobit živali, za majhno uporabo pesticidov in podobno. Zavežemo se, da smo za tak način življenja pripravljeni vsak dan prispevati. Nenazadnje so inovacije v kmetijstvu na dolgi rok odvisne od potrošnikov.
V Sloveniji se ne zavedamo, da smo na področjih narave, trajnosti, varovanje okolja, porabe antibiotikov, ekstenzivnosti kmetijstva, poraščenosti z gozdovi v samem vrhu med državami članicami Evropske unije.
“V Sloveniji veliko ljudi še ne dojema novih trendov – ne verjamejo jim, mislijo da je to samo nek trenuten trend. Čeprav so na področju elektromobilnosti zelo jasne direktive Evropske unije. A ljudje imajo še vedno težavo s sprejemanjem inovativnosti, nočejo sprememb.”
Država mora zagotoviti potrebno infrastrukturo in mehanizme za kroženje znanja
Govorniki so bili skupnega mnenja, da slovenski izobraževalni sistem potrebuje modernizacijo. To je eden izmed ključnih premikov na poti do inovativne in zelene Slovenije. Doc. dr. Marina Klemenčič s kolegom Gregorjem Bordonom v okviru VITS Zakonodajne skupine izvaja študijo, ki je primerja slovenski izobraževalni sistem s tistimi v tujini.
Povzela je tri nujne premike za izobraževalni sistem, ki bodo spodbujali inovativnost in trajnostni razvoj, in sicer:
Preoblikovanje zastarelega izobraževalnega sistema, ki bo osredotočen na produkcijo znanja. Težave, s katerimi se soočamo danes, potrebujejo nove ideje in inovativne rešitve - to pa se posebej starejšim generacijam učiteljev ni nekaj domačega, zato se vrtimo v začaranem krogu.
Več povezovanja med področji bo omogočilo interdisciplinarne programe, ki so v tujini že širše sprejeti. Reševanja kompleksnih problemov, kot je globalno segrevanje, se ne moremo lotiti sami. Rešitev je v sodelovanju - med področji, med fakultetami, univerzami, s podjetji, tujino - in iskanju konkretnih rešitev, s čimer bomo lahko okolje in družbene problematike uspešno naslovili.
Odprtost in povezovanje – nujno je povezovanje med akademskim in gospodarskim svetom ter povezovanje Slovenije s tujino. Več kot potreben bi bil preobrat v mišljenju, pri čemer bi se fakultete in univerze obrnile na gospodarstvo kot na koristnega partnerja in obratno. Nenazadnje tudi zato, da študentom damo to, kar pogrešajo – realne primere in težave.
Polona je delila konkreten primer iz kmetijstva: ‘‘V Sloveniji imamo veliko odličnega znanja, strokovnjake, … opažam pa pomanjkanje prehoda znanja v prakso, to je posebej izrazito v kmetijstvu. V zadnjih 50 letih se je kmetijstvo razvilo'' od konja do drona''. Današnji kmet mora poznati osnove veterine, fitofarmacije, mehanike in trženja. V šolstvu bi potrebovali več dinamičnosti, prilagajanja gospodarstvu, interdisciplinarnosti in na koncu koncev tudi praktične izkušnje in povezave s tujino. Ne glede na to, kako dobri smo, moramo vedno pogledati še čez mejo – četudi samo za to, da potem vidimo, da je tudi pri nas vse dobro.’’
“Opravljanje prakse ti da samozavest, možnost srečevanja z različnimi profili ljudi in vpogled ter možnosti reševanja realnih težav, ki se dogajajo na področju, ki ga kot študent le teoretično obravnavaš. Praktična izkušnja ti omogoči tudi to, da bolje izkusiš študijsko področje in po potrebi na novo naravnaš svojo smer.”
V majhnem gospodarstvu smo lahko najboljši v kritično potrebnih nišah
Zaradi majhnosti slovenskega gospodarstva lahko tržne niše prodirajo v svet ravno zato, ker so inovativne in ker moramo kot narod strmeti v tujino in tam iskati priložnosti. Zelene tržne niše v kombinaciji s predvidevanjem globalnih trendov so recept za uspeh Slovenije. Slovenija, ki je kombinacija majhnosti in zelenosti, je, po prepričanju Polone Globočnik prisiljena v iskanje inovativnih rešitev. Primere za to najdemo na vseh področjih - na področju kmetijstva npr. ‘’čili vino’’ Matica Vizjaka, prejemnika naslova Mladi inovativni kmet 2017. Osredotočiti se je potrebno na nišne industrije, ki nam ponujajo možnost konkuriranja v kakovosti izdelkov in storitev, saj na kvantiteto kot majhna država težje stavimo.
Klement Kralj, lastnik zagonskega podjetja Remea iz osebne izkušnje pravi, da je prodor na slovenski ali avstrijski trg zelo drugacen. Ceprav podjetnika v Sloveniji čakajo mnoge birokratske prepreke ze za odprtje podjetja, je majhnost Slovenije odlična, ko pride do iskanja primernega kadra. Hitrejše so povezave, hitreje prideš do določenih partnerjev in profilov.
“Vemo namreč, da po količini pridelane hrane ne moremo konkurirati s tujimi trgi, enako z najnižjimi cenami ne. Lahko pa v podjetjih in v kmetijstvu gradimo na družinskih podjetjih, tradiciji, skrbi za okolje in proizvajamo butične, unikatne izdelke in verjamem, da bo to v Sloveniji na dolgi rok cenjeno. S takimi visoko kakovostnimi produkti lahko lažje prodremo v tujino. ”
Verjeti moramo v svoj uspeh in staviti na naše znanje
Zelena in inovativna prihodnost je Sloveniji na nekaterih področjih že na dlani - dobro ohranjena narava, majhnost in talent so naše prednost. Da jih bomo učinkovito unovčili, jim moramo strateško, predvsem pa ambiciozno razvijati. Zavedati se moramo svojih naravnih danost (npr. veter in sonce, dva alternativna vira energije, ki nas lahko vodita do energetske samozadostnosti) in graditi na svojih prednostih (majhnost, trajnostne vrednote, nišne industrije in butični izdelki visoke kakovosti). Brez efektivnega sodelovanja med gospodarstvom, politiko in ljudmi ne bomo prišli daleč. Zato se moramo skupaj angažirani in ambiciozno zagristi v nove priložnosti, prodreti na tuje trge in svetu pokazati, kaj pomeni zelena in inovativna Slovenija.
“V Sloveniji nam večkrat manjka občutek pripadnosti in skupnosti, zaradi česar mnogo stvari deluje ločeno, nepovezano (gospodarstvo, javni sektor, ipd.). Zavedati se moramo, da delamo za skupno dobro – če gre gospodarstvu dobro, bo šlo celotni državi dobro.”
Vabimo vas k ogledu videoposnetka sprejema pri predsedniku RS (22. 8. 2022) z okroglo mizo.