Kakšne strokovnjake bo Slovenija potrebovala v naslednjih 10 letih in kako jih pospešeno privabiti?
Nika Rožanc
8-minutno branje
Ali vemo, kakšne kadre bomo potrebovali v Sloveniji čez 5-10 let? Strokovnjaki iz tujine podajajo odgovore.
Okrogla miza v okviru Svetovnega slovenskega kongresa (Brdo pri Kranju, junij 2022)
“Cilj je izpolniti človekov potencial. Odgovornost je dvojna: zaposlenega in delodajalca. Če en vlaga, drugi ne, ne profitiramo. Če zamenjamo vloge, se zgodi enako. Če vlagata oba, pa trg dela dobi veščine in kompetence. ”
Na Brdu pri Kranju smo v okviru Svetovnega slovenskega kongresa ob okrogli mizi zbrali slovenske strokovnjake, s katerimi smo odprli vprašanje kadrov prihodnosti. Slovenija za svoj razvoj potrebuje najboljše talente – ob zavedanju tega se hkrati borimo s strahom, da prav te talente izgubljamo z odhodom v tujino. Strah megli pogled Slovenije na stvari, ki so resnično pomembne. Glavno vprašanje, ki se poraja, je: ''Katere talente sploh potrebujemo v naslednjih 10 letih in kako jih tudi strateško privabiti?''.
Z okroglo mizo želimo spodbuditi zametke oblikovanja strategije zaposlovanja in privabljanja talentov za bodoči razvoj države.
Z nami so bili:
Dr. Peter Wostner, strokovnjak na področju makroanaliz, Urad za makroekonomske analize in razvoj, Slovenija,
Andraž Logar, podjetnik, predstavnik podjetja 3fs d.o.o., Slovenija,
Julij Fischer, strokovnjak kadrov prihodnosti, Univerza v Edinburghu, Združeno kraljestvo,
Prof. dr. Jana Javornik, generalna direktorica direktorata za visoko šolstvo (2019-2021), raziskovalka in predavateljica, Univerza v Leedsu, Združeno kraljestvo (na daljavo) in
Dr. Timotej Homar, senior manager, Deloitte, Slovenija.
(od leve proti desni) Kristi Hodak, Timotej Homar, Peter Wostner, Andraž Logar, Julij Fischer in Jana Javornik (virtualno).
V Sloveniji potrebujemo interdisciplinarne posameznike
Interdisciplinarni posamezniki, oziroma tisti, ki s svojim znanjem in veščinami hkrati pokrivajo več področij, bodo v prihodnosti zelo iskan, na strani organizacij pa leži odgovornost za pripravljenost na izzive, ki nas čakajo. Trenutno v Sloveniji še ni veliko takih posameznikov. K slednjemu botruje predvsem dejstvo, da okolje na potrebo po interdisciplinarnosti še ni pripravljeno.
Jana Javornik poudarja problematičnost rigidnega visokošolskega sistema v Sloveniji, ki s težavo omogoča prehajanje študentov med različnimi fakultetami. Študentom to posledično onemogoča spoznavanje načina dela in delo v multidisciplinarnih skupinah. Težave se pojavijo tudi pri zaposlitvi: v prvem primeru okolje interdisciplinarnega posameznika ne sprejema, saj ga ne zna zaposliti, medtem ko jih v drugem primeru najdejo v tujini, pri čemer naletijo na ovire na področju davkov.
Andraž Logar je prepričan, da naše okolje takih posameznikov še ne zna sprejeti, koristiti, opolnomočiti in iz ponujenega ustvariti dodane vrednosti. Vrtimo se v začaranem krogu saj interdisciplinarni talent v Sloveniji ni prepoznan, čeravno je ključen za razvoj in inoviranje. Slovenska kultura ni ‘’kultura tveganja’’, kar vodi v pomanjkanje vizije, temu pa sledi tudi pomanjkanje zavedanja, da te veščine potrebujemo. Rešitev je v močnem vodstvu, ki bo ustavilo krog.
Timotej Homar poudarja, da je interdisciplinarnost v manjših podjetjih in organizacijah še bolj potrebna in nam lahko služi kot dobra motivacija za vse slovenske talente v tujini, ki bi jih želeli zaposliti - z delom v manjši organizaciji lahko posamezniki sprejmejo večje izzive in odgovornosti ter naredijo več kot bi mogoče na trenutnem bolj specializiranem delovnem mestu v tujini.
“Potrebujemo interdisciplinarne posameznike, česar se v Sloveniji bojimo. Potreba po interdisciplinarnosti obstaja, a naše okolje na to ni pripravljeno. Žal, okolje takih posameznikov ne zna sprejeti, koristiti, opolnomočiti in iz ponujenega ustvariti dodane vrednosti.”
Na področju družboslovja primanjkuje tehničnih veščin
Julij Fischer, strokovnjak na področju razvoja kadrov prihodnosti, opaža veliko premalo prehoda ljudi s tehničnimi veščinami na področje družboslovja. Država je v zadnjih letih zelo uspešno spodbujala mlade za študij naravoslovja in tehnike - študentje z zanimanjem za tehniko se številčno odločajo za študij matematike, fizike, ipd. Primanjkljaj nastaja na družboslovnem področju, kjer tehničnih veščin primanjkuje. Vpeljevanje tehničnih veščin v humanistične vede (npr. digitalizacija HR - upravljanja človeških virov) je nujno.
Fischer poda svoj primer, področje človeških virov, ki je sicer družboslovno področje, a hkrati prepredeno z HR analitiko, avtomatizacijo, strojnim napovedovanjem in prediktivno statistiko.To je pomanjkljivost slovenskega gospodarstva – na področju družboslovja primanjkuje tehničnih veščin in kljub velikemu tehničnemu napredku v zadnjih letih je na področju aplikativnega humanizma še veliko prostora za izboljšave.
“Veščine, ki se delijo na tehnične in jedrno-kritične, so bile v bivši državi v razmerju 80:20 (tehnične:jedrno-kritične). Danes se je to razmerje obrnilo na 20:80.”
Mehke veščine in sposobnost sintetiziranja
Jedrno-kritične veščine so v svojem bistvu mehke veščine: agilno učenje, kritično mišljenje, upravljanje s spremembami, projektno vodenje, … in so prenosljive, s tem pa nujne za interdisciplinarno uporabo.
Dr. Peter Wostner za potrebe interdisciplinarnega dela izpostavlja pomembnost sodelovanja in empatije, ki ju moramo vzgajati že od osnovne šole dalje. Namesto tega ugotavlja, da smo še vedno v ‘’neki drugi dobi’’, kjer je na prvem mestu nezdravo tekmovanje. Pomembno je učiti se sodelovanja in se truditi najti in gojiti talente v vsakem posamezniku..
Po drugi strani, pravi dr. Jana Javornik, v Sloveniji živimo v uravnoteženem povprečju in kot posledico dogajanja v zadnjih desetletjih opaža, da je v družbi zelo malo spodbujanja kritičnega razmišljanja, kar vodi v nesposobnost sintetiziranja. Deskriptivna veščina je zelo razširjena, zelo aktualna je tudi analitična veščina. A vrhunec kritičnega razmišljanja, možnost sinteze, je tisto česar drastično primanjkuje.
“Z vidika izobraževanja, zlasti univerzitetnega, je ključnega pomena za vzgajanje interdisciplinarnih diplomantov postavljanje temeljnih znanj. Gre za strateško, skupinsko delo, kritično razmišljanje, … kar pa najbolj pogrešam na slovenskem trgu, je sposobnost sintetiziranja. Deskripcijo obvladamo, veščine analitike so že zelo aktualne, a sposobnosti sintetiziranja kritično primanjkuje.”
Slovenija nima dolgoročne strategije za trg dela
Sogovorci so si bili enaki ob pogledu v prihodnost - Slovenija potrebuje lastno dolgoročno strategijo na področju trga dela, ki je ne more enostavno kopirati po vzorcu drugih držav. Kot primer Peter Wostner dodaja situacijo Finske in Slovenije, ki sta leta 1991 sprejeli identičen zakon o skladnem regionalnem razvoju - na Finskem je deloval, v Sloveniji pa ne.
Julij Fischer je kot primer navedel Singapur, ki je s pomočjo big data, AI in strojnim učenjem identificiral interdisciplinarne izobraževalne discipline ter posledično približno 11000 veščin in 1000 poklicev, ki jih v državi potrebujejo. A dejstvo je, da ima vsaka država svoje posebnosti.
Izobraževanje pogosto dojemamo kot univerzalni recept za rešitev vseh težav, hkrati pa pozabljamo, da moramo ob pogledu na izobraževalni sistem v ozir vzeti tudi trg dela in njegove težave, ki ji lahko rešimo zgolj z bolj premišljenimi makroekonomskimi politikami. Zlasti se težava pojavlja pri naraščajočajočem deležu univerzitetno izobraženih, ki jih trg dela ni sposoben pravočasno vključevati. Zato se tukaj odpira vprašanje sposobnosti ljudi za vseživljenjsko učenje in usposabljanje, ki je in bo pomembnejše od formalnega izobraževanja, je prepričana Jana Javornik.
Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize (UMAR) je osvetlil še eno pomanjkljivost, in sicer da ob napovedovanju potreb trga dela ni upoštevan vidik možnosti avtomatizacije delovnih mest. Dejstvo je, da imajo vsi poklici, ki jih danes opredeljujemo kot deficitarni poklici, nadpovprečno verjetnost avtomatizacije v prihodnjih nekaj letih. To je napoved, ki bi jo morali upoštevati ob napovedovanju potreb trga dela v prihodnosti. Zato potrebujemo razdelan partnerski sistem, kjer se bodo združile državne in specializirane institucije ter podjetja, ki sama najbolje poznajo svoje potrebe.
“V Sloveniji nimamo mikro pristopa, kaj šele da bi imeli makro pristop. Ker ko se ti enkrat razkrije celotna slika stanja, ti je hitro jasno, da se moraš začeti odločati jasno in strateško razmisliti o tem, kam boš ključni vir, ki ga imaš - torej ljudi - usmerjal.”
Verjamemo, da je društvo VTIS s pripravo okrogle mize in raziskave "Kako talente privlačijo in zadržujejo
globalno atraktivni zaposlovalci?" že začelo graditi osnovne temelje strategije za privabljanje in ustvarjanje kadrov prihodnosti, ki bodo gradili na zeleni in inovativni Sloveniji.
Vabimo vas k poslušanju predavanja o dobrih praksah zaposlovalcev in okroglo mizo:
V sklopu XI. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije je društvo VTIS pripravilo kratko predavanje in okroglo mizo s petimi strokovnjaki na temo strokovnih kadrov in prihodnosti zaposlovanja v Sloveniji. Okroglo mizo je vodila predsednica društva Kristi Hodak Knobloch, potekala je med 16. in 17. junijem 2022 na Brdu pri Kranju.