Kako lahko naše razumevanje preteklosti vpliva na oblikovanje prihodnosti?
KATARINA RUŽIČ KOŽELJ
5-minutno branje
Društvo VTIS je 20. in 21. decembra 2023 v Ljubljani organiziralo 8. Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, v okviru katerega smo organizirali panel Arheologija. Preberite povzetek treh zanimivih, a povsem različnih, predavanj o arheoloških raziskavah naših članov.
Pojem arheologija lahko razumemo kot celoto raznolikih področij – arheologijo različnih obdobij, bioarheologijo, geoarheologijo, krajinsko in okoljsko arheologijo ter etnoarheologijo, če jih naštejemo le peščico – ki skozi sledove človekovega delovanja raziskuje in razlaga človeško zgodovino.
S tem seveda najprej pomislimo na preteklost, a naši predavatelji so se v panelu 8. VTIS-ovega Simpozija slovenskih raziskovalcev v tujini vprašali, ali je možno skozi zgodovino pojasniti tudi sedanjost in napovedati (morda vplivati na) prihodnost.
Na čelu z dr. Katharino Zanier, predstojnico Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (ki je v istem času praznoval 100 let obstoja študijskega programa arheologija), so se o teh temah pogovarjali:
Brina Zagorc, doktorska študentka na oddelku za evolucijsko antropologijo Univerze na Dunaju (Avstrija)
dr. Sabina Cveček, Marie Skłodowska-Curie Global Fellow, Field Museum of Natural History (Chicago) in Avstrijski Arheološki Institut (Dunaj)
dr. Nik Petek-Sargeant, Marie Skłodowska-Curie Actions Fellow, Cambridge University
Upoštevati moramo znanja drugih, da ustvarimo celosten kontekst naše preteklosti
Interpretacija zgodovine skozi biološke vzorce (tj. človeške, živalske, rastlinske in drugi bio-material) nam je v preteklosti že prinesla boljše razumevanje človeških selitev, patoloških stanj in celo podrobnosti prehrambenih navad človeka skozi naš obstoj, vse od kamene dobe naprej.
Aktualno delo Brine Zagorc se med drugim navezuje na slednje: njeni rezultati na primer namigujejo na večjo umrljivost otrok po začetku uvajanja goste hrane namesto materinega mleka (med 1. in 5. letom starosti). Kažejo na to, da je dojenje v zgodovinskem kontekstu slabše dostopnosti do zdrave prehrane otroka nekoliko obvarovalo, ne moremo pa tega posplošeno aplicirati na današnjo debato, ali je zanj bolje dojenje ali mlečna formula. Take ugotovitve si je možno razlagati le z interdisciplinarnim pristopom, torej tako, da vključimo več plasti informacij z različnih področij, je poudarila Brina.
“Ključno je vključevati več različnih področij in jih spajati ob raziskavah, da dobimo celostne zaključke. Iz teh sicer dobimo še nova vprašanja, pa vendarle …”
Zgodovinski vpogled v obstoj izključno moške ali ženske dejavnosti
Dr. Sabina Cveček, po izobrazbi kulturna antropologinja, je spregovorila o bronastodobni naselbini v današnji Turčiji, ki je bila tedaj center proizvodnje bakra. Na podlagi najdenih ognjišč in kontekstualnih dokazov (predmetov, ki so bili najdeni v njihovi bližini), raziskovalci sklepajo, kaj je bil njihov namen: od tekstilne do kovinarske dejavnosti.
Najdbe nakazujejo, da je bila v raziskovanem območju kovinarska dejavnost izvajana v večnamenskih prostorih družinskih domov, namesto v temu namenjenih delavnicah, ki so se še v raziskavah 20. stoletja obravnavale kot izključno moški prostori. Sabina je povedala, da indicev, ki bi povezali ognjišča izključno s kovinarsko dejavnostjo ali pa samo z moško identiteto, ni. V redkih primerih naj bi pri obdelavi pomagali celo otroci, še več virov pa omenja tudi socialne odnose zunaj sorodstvenih vezi.
Na podlagi arheološke evidence kovinarstva antropologi torej trdijo (nasprotno predhodnim prepričanjem mnogih arheologov in etnologov), da je bilo kovanje kovin družbeno-ekonomska praksa, brez prostorske in spolne delitve.
“Stare predstave o spolu in sorodstvu je treba vnovič pretehtati, še posebej pri novem obravnavanju arheološke evidence o kovinarstvu ali nasploh rokodelstvu.”
Zgodovinski učinki sobivanja človeka z naravo
Nik Petek-Sargeant je svojo predstavitev začel z dejstvom, da mediji pogosto ponazorijo afriško pokrajino kot nedotaknjeno naravo. Pred nekaj leti so znanstveniki predvidevali, da je za erozijo sprva ploščatih [K1] jas kriv človek. Danes pa vemo, da je biodiverziteta (število različnih vrst v nekem okolju) v savanah pravzaprav posledica naseljevanja pastirskih družb v preteklosti, ki so skozi ohranjanje živine v ograjenem območju neposredno vplivale na rastlinsko hranilno snov prsti.
Četudi Nik v svojem delu specifično primerja razliko v biodiverziteti med 20. in 21. stoletjem, je omenil, da se nekatere savanske jase obdržijo po nekaj stoletij ali celo tisočletij.
“Arheologija mora biti relevantna ne samo drugim raziskovalnim področjem, ampak mora nagovarjati predvsem potrebe družbe in skupnosti.”
Učinki človeškega poseganja v naravo se raziskujejo tudi skozi tipe prsti, ustna izročila in nenazadnje skozi za arheologijo tipična najdišča ostankov poselitev (deli hiše, predmeti, človeški ostanki in tako naprej). Po drugi strani pa postanejo raziskave tudi antropološke.
Pri tem se pojavlja vprašanje, kako se je mogoče z arheologijo lotiti trenutnih družbenih in kulturnih problemov, kot sta na primer globalno segrevanje ali pa celjenje zgodovinsko-družbenih ran, ki so posledice kolonizacije.
“Arheologija mora biti učinkovita v tem, da vodi k bolj pravični prihodnosti, da nekaj doseže.”
V zaključku je potrebno še enkrat poudariti, da je arheologija širok pojem, saj je “znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov” (definicija po Slovarju slovenskega knjižnega jezika), kar pa lahko zajema celoto ali le del zgodovine. Opazimo pa lahko, da so navzoči predavatelji svoje raziskave ter ugotovitve, četudi visoko specifične, vsekakor predstavili na način, ki je relevanten ne le sedanjosti, temveč tudi prihodnosti.
Društvo VTIS je 20. in 21. december 2024. organiziralo že 8. Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini. Vsa predavanja in okroglo mizo:
Biodiverziteta
Arheologija
Ekonomija in poslovne vede
Znanost v umetnosti
Sodelovanje slovenskih znanstvenikov v tujini s Slovenijo
smo tudi posneli - videoposnetke najdete TUKAJ.