Rezultati sodelovanja Društva VTIS z MIZŠ pri strategiji RISS 2030
Boštjan Vihar
4 minutno branje
Da bo kroženje znanja med Slovenijo in svetom učinkovito tudi na akademskem nivoju, je nujno, da slovenski znanstveno-raziskovalni prostor postane mednarodno odprt in privlačen tako za slovenske akademike, ki se želijo vrniti, kot tudi za tuje strokovnjake, ki tukaj iščejo nove priložnosti za karierni razvoj in delo.
Za uresničitev le-tega pa je nujna tudi reforma trenutne ureditve znanstveno-raziskovalnega sistema v Sloveniji, h kateri želimo pri Društvu VTIS prispevati z opredelitvijo izzivov, s katerimi se srečujejo raziskovalci in raziskovalke na poti iz tujine v Slovenijo (in obratno). Poleg tega želimo pomagati s predlogi rešitev ter prenosom dobrih praks, ki bodo izboljšale ureditev tako na nivoju države kot raziskovalnih zavodov, podjetij in raziskovalcev samih.
“Pogled mladih VTIS-ovcev je pogled iz tujine, ki je drugačen od tistih, ki gledajo na zadeve iz Ljubljane”
V mesecu septembru lanskega leta smo na pobudo Direktorata za znanost, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) sodelovali pri oblikovanju vsebin za Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije (RISS) 2030 s poudarkom na področjih internacionalizacije, kakovostnega znanstveno-raziskovalnega dela ter prenosa znanja in dobrih praks na nivoju visokega šolstva. Vabila smo bili zelo veseli, saj omenjene vsebine raziskujemo že več kot dve leti preko delovne skupine znotraj Društva VTIS. Raziskave smo začeli s pripravo analize slovenskega znanstveno-raziskovalnega sistema ter predlogov za izboljšave, ki jo sedaj nadgrajujemo. Naša raznolika raziskovalna skupina je obsegala predstavnike družboslovja in naravoslovja, ki so delovali v različnih državah: ZDA, Beneluks, Švica, Nemčija in Velika Britanija na univerzah kot so npr. Univerza v Kaliforniji, Univerza v Zurichu, Univerza v Amsterdamu, Univerza v Londonu (UCL), Univerza v Leuvnu in na številnih drugih.
V okviru tega projekta je VTIS-ova delovna skupina za internacionalizacijo analizirala konkretne izzive, s katerimi se trenutno srečuje slovenski akademski prostor. Na podlagi rezultatov, ki smo jih zbrali iz naših izkušenj v tujini in preko izvedene raziskave pripravili predloge in priložnosti za izboljšave ter dobre prakse.
Da bi v diskusijo vključiti čim širšo skupnost deležnikov v Sloveniji, tako predstavnikov univerz in inštitutov, mladih, kot tudi izkušenih raziskovalk in raziskovalcev smo v sklopu Simpozija slovenskih raziskovalcev v tujini organizirali tudi dve okrogli mizi in sicer na temo internacionalizacije ter rabe jezika v slovenskem akademskem prostoru. O novi strategiji RISS smo diskutirali na osrednjem panelu pod vodstvom moderatorja dr. Boštjana Viharja in glavnega panelista dr. Tomaža Boha iz sektorja Direktorata za znanost MIZŠ, ki je izrecno poudaril, da so Društvo VTIS in njegovi člani-prostovoljci pomembni deležniki pri pripravi tovrstnih dokumentov in sodelovanju pri razpravi. ‘’Pogled mladih VTIS-ovcev je pogled iz tujine, ki je drugačen od tistih, ki gledajo na zadeve iz Ljubljane’’ [dr. Boh]. In prav ta pogled iz tujine je pri oblikovanju vsebin izjemno pomemben, da se dokumenti kasneje lahko udejanjijo.
Zbrane ugotovitve in ideje predlagajo spremembe tako na državnem nivoju kot tudi na nivoju posameznih zavodov in splošnega raziskovalno-inovacijskega ekosistema. Na podlagi teh so na MIZŠ oblikovali načelne usmeritve, ki jih je Svet za znanost in tehnologijo potrdil tudi v končni verziji strategije RISS 2030. V društvu se v svojih predlogih med drugim zavzemamo za ureditev avtonomnosti javnih raziskovalnih institucij, vpeljavo shem za vrednotenje uspešnosti, kot jih poznajo v tujini, večjo transparentnost pri postopkih financiranja na vseh nivojih ter učinkovito izvajanje sprejetih strategij z merljivimi vmesnimi cilji.
Z velikim veseljem pa zbrane predloge zdaj objavljamo tudi v polnem obsegu ter jih dajemo na razpolago akademikom, raziskovalnim zavodom, gospodarstvu ter drugi zainteresirani javnosti. Namreč RISS kot strategija namensko nima podrobnosti, medtem ko smo mi poskušali biti čim bolj konkretni in s tem olajšati implementacijo, ki ni le na nivoju države, ampak tudi zavodov in drugih organizacij. Publikacijo si v celoti preberete na naslednji povezavi.
Naše delo se tu ne konca, in ga nadaljujemo s pripravo širšega strateškega dokumenta, ki bo še razširil in nadgradil predloge ob sprejetju RISS 2030. Namen le-tega bo postaviti slovenski akademski prostor v globalni kontekst in zbrati najboljše prakse ter smernice naprednega znanstveno-raziskovalnega in inovacijskega sistema. Zainteresirane člane in druge interesente lepo vabimo, da se pridružijo delovni skupini. Za dodatne informacije se obrnite na nas preko maila: info@drustvovtis.si ali tim.weber@drustvovtis.si.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem prostovoljcem zakonodajne delovne skupine za njihov vložen napor in trud pri oblikovanju VTISovih izhodišč in končnega dokumenta. Posebna zahvala pa gre našim članom - prostovoljcem, ki so izvedli celoten projekt: Tim Weber, Boštjan Vihar, Jaka Kragelj, Neža Vadnjal, Marina Klemenčič, Nejc Stopnišek, Vesna Makovšek, Žiga Malek, Anže Švara, Aja Ropret Homar ter Sara Drvarič Talian (Kemijski Inštitut)in Tea Romih (Mlada akademija, Kemijski Inštitut).
