Obdobje COVID-19 pandemije pa je naraščanje še okrepilo. National Institute of Mental Health (NIMH), situacijo opisuje kot globalno krizo duševnega zdravja. The Commonwealth Fund poroča, da se je med pandemijo delež odraslih, ki so doživeli stres, tesnobo ali žalost, povečal za 33% v ZDA, v Veliki Britaniji za 26%, na Švedskem za 18% in na Nizozemskem za 14%, če omenim le nekaj držav.

Z delom in študijem na mednarodnem nivoju VTISovci iz lastnih izkušenj vemo, da so sodobna urbana okolja pogosto videti osupljiva, tehnološko in digitalno napredna ter okolju prijazna, vendar pogosto ne zagotavljajo dejanske podpore zdravju in dobremu počutju uporabnikov. Raziskave kažejo, da urbana okolja bodisi prekomerno ali premalo dražijo naša čutila, kar povzroča telesni, duševni in čustveni stres.

Več kot 70 % našega zdravja je odvisno od okolja in vedenja. Pozornost na vedenjske navade, kot so zdrava prehrana, telesna aktivnost, urjenje uma itd., je pomembna, vendar ne zadostuje za dejansko negovanje in ohranjanje dobrega počutja. Upoštevati moramo tudi učinke in vplive neposrednega okolja, kamor spada tudi prostor, kjer delamo - dom, pisarna, coworking, kavarna itd.

Z zavestnim opazovanjem svojih čutil in uma ter z ustreznim preoblikovanjem delovnega okolja si lahko v prihodnosti zagotovimo več dobrega počutja in manj stresa.

1. Gledaš: Povečaj občutek samozavesti z rastlinjem & izboljšaj osredotočenost z naravno svetlobo

Oči so namenjene gledanju in sprejemanju svetlobe. Vidni dražljaji in svetloba vplivajo na mentalno naravnanost, nivo zmogljivosti, čustvene odzive in procese zdravljenja, pa tudi na srčni utrip, krvni tlak, spalne cikle in proizvodnjo hormonov.

Izboljšaj osredotočenost, produktivnost in zavzetost, tako da osvetliš delovni prostor z naravno svetlobo. Delovno okolje napolni z rastlinami, namesti tapete in slike z motivi narave in povečal boš občutek umirjenosti in samozavesti. Če delaš zvečer, začni zmanjševati svetlobne vire nekaj ur pred spanjem, da boš po končanem delu hitreje zaspal.

2. Vohaš: Povečaj natančnost in hitrost pri delu z rahlim vonjem sivke

Stavbe običajno nimajo pozitivnih vohalnih dražljajev, saj se vonjave med filtriranjem odstranijo skupaj z negativnimi snovmi. Svež in čist zrak prijetnega vonja, ki se prenaša skozi prezračevalne in klimatske naprave, izboljša določena zdravstvena stanja, poveča produktivnost in izboljša učinkovitost.

Redno prezračuj delovni prostor, saj bo svež zrak izboljšal tvojo učinkovitost, hitrost in koncentracijo. Raziskave kažejo, da boš zmanjšal napake pri delu, če uporabiš naravno esenco sivke, medtem ko boš povečal hitrosti in natančnost z vonjem poprove mete. Dodaj poživljajoče vonjave, kot sta limeta in grenivka, da izboljšaš spomin. Pomembno je, da vonj ni premočen, pač pa, da je na meji zaznavnega.

3. Slišiš: Ustvari zvočno udobje in uravnaj napetost v mišicah, srčni utrip in nivo hormonov

Neprijetni mestni zvoki, ki so posledica naših dejavnosti in infrastrukture negativno vplivajo na razpoloženje in zmanjšujejo kognitivne zmogljivosti. Raziskave kažejo spremembe v srčnem utripu in krvnem tlaku, pa tudi v globini in hitrosti dihanja. Povzročijo lahko tudi spremembe v mišični napetost, v nivoju hormonov in okvaro sluha.

Uporabi materiale, ki vpijajo zvok (npr. vezane plošče, steklena vlakna, guma, pena), oblazini dele pohištva in stole, dodaj preproge in zavese, da povečaš zvočno udobje. Zagotovi si enostaven dostop do kotičkov za pogovore in srečevanja, da zmanjšaš hrup, povezan z gibanjem. Posadi bujno sobno rastlinje, kot je monstera, begonija, ali sobna palma, ki pomagajo absorbirati zvok.

4. Okušaš: Zmanjšaj svetlobne vire med malico in uravnaj apetit

Dojemanje sladke, kisle, grenke, slane, umami ali začinjene hrane je kombinacija sestavin in vzdušja našega neposrednega okolja. Parametri okolja, kot so svetloba, temperatura, zvoki, pritisk in vlaga, spremenijo naše zaznavanje in povzdignejo izkušnjo obroka nad samo hrano.

Če med delom piješ kavo, je boš, glede na raziskave, popil več v močno osvetljenem prostoru. Želja po šibkejši kavi se pogosteje pojavi v temnejšem okolju. V kolikor ješ v pisarni, boš upočasnil hitrost hranjenja in pojedel manj, če bo prostor manj osvetljen in če bo v ozadju igrala mirna glasba.

5. Dotikaš se: Vnesi občutek domačnosti s stoli iz materialov, ki se prilagodijo obliki tvojega telesa

Celotna površina naše kože je prejemnica dotika. Pomaga nam zaznavati teksture, oblike in temperaturo ter položaj telesa v prostoru. To, kar čutimo preko dotika, vpliva na čustvene odzive in interakcijo z ljudmi. Osnovna čustva, kot so sreča, strah, presenečenje, jeza, gnus in žalost, se lahko prenašajo z dotikom.

Dvigni miselno angažiranost z ustvarjanjem tematskih delov pisarne, ki se razlikujejo glede na materiale – npr. les, kamen, guma, tekstil ali steklo. Vzbudi občutek domačnosti z umestitvijo stolov iz umetnega usnja ali bombaža, ki se prilagodijo obliki tvojega telesa. Ustvari si svojo urbano oazo – premor za dotikanje, glajenje ali obrezovanje sobnih rastlin, zelišč, ali zelenjave pripomore k sprostitvi telesa in uma.

6. Gibaš se: Povečaj učinkovitost, tako da za mizo stojiš

Propriocepcija je občutek za položaj in gibanje telesa, ki vključuje občutek za ravnotežje. Prostori, ki spodbujajo potiskanje, vlečenje, skakanje in visenje, spodbujajo propriocepcijo. Vestibularni sistem pripomore občutku za ravnotežje, prostorski orientaciji in koordinaciji telesa. Okolja, ki nas vabijo k gibanju v vse smeri, ravnotežju, vrtenju ali zibanju, spodbujajo ta občutek.

Če se boš odločil, da za mizo stojiš, namesto da sediš, boš s tem lahko povečal svojo učinkovitost. Produktivnost in osredotočenost boš okrepil, če se boš med odmori gibal – v delovni prostor si prinesi npr. desko za lovljenje ravnotežja ali pa si uredi mizo za igranje namiznega tenisa. Pomirjujoče vzdušje ustvariš z ureditvijo kotička, kamor se lahko med delom umakneš. Pomaga ti razumeti, kje v prostoru se nahajaš, kar pomirja.

Opisani nasveti so splošne narave, saj se kljub temu, da smo vsi čutna bitja, na čutne izkušnje odzivamo na različne načine. Od posameznika do posameznika se razlikujemo, koliko časa potrebujejo naši možgani, da se odzovejo na to, česar se dotikamo, kar vidimo, vohamo, slišimo, okušamo ter čutimo, ko se gibljemo.

Če si prostor želiš opremiti ali preoblikovati v skladu z zgoraj omenjeno individualno naravo, to lahko storiš tako, da narediš analizo čutil preko temu namenjenega senzoričnega vprašalnika (https://returntosenses.com/retouch-manual/). Ta je izhodišče za “retouch manual” - priročnik s pisnimi navodili in vizualnimi prikazi, ki ti pomagajo, da si delovno in bivalno okolje prilagodiš tako, da krepi dobro počutje in zmanjša stres v skladu s tvojo individualno naravo čutil.

Te zanima več? Preglej spodnje vire:

Annemarie Lombard, Sensory Intelligence: Why it matters more than EQ and IQ. (Welgemoed, South Africa: Metz Press, 2018).
Ben Channon, Happy by Design: A guide to architecture and mental wellbeing. (London: RIBA Publishing, 2018).
Esther M. Sternberg, M.D., Healing Spaces: The Science of Place and Well-Being. (Cambridge, Massachusetts: The Belknap Press of Harvard University Press, 2009).
Iosifyan, M., Korolkova O., “Emotions associated with different textures during touch.” Consciousness and Cognition, 71: 79-85. (2019).
Emily Anthes, The Great Indoors: The Surprising Science of How Buildings Shape Our Behavior, Health, and Happiness. (New York: Scientific American / Farrar, Straus and Giroux, 2020).

Preoblikuj delovno okolje in zmanjšaj stres

Anja Humljan

8 minutno branje