6 davčnih nasvetov, ko začenjate službo v tujini
Jure Mercina
7 minutno branje
Se na poti k novim kariernim ali izobraževalnim izzivom odpravljate v tujino ali pa ste tja že odšli? Želeli bi vas opozoriti, da pri tem ne pozabite na vaše davčne obveznosti v Sloveniji in v tujini, saj vas le-te lahko neprijetno presenetijo in precej skazijo vašo izkušnjo z delom v tujini.
“60% vprašanih meni, da se je zelo pomembno pred odhodom v tujino pozanimati o davčnih obveznostih”
V zvezi z obdavčitvijo Slovencev v tujini je bila med člani izvedena kratka anketa, na katero je odgovore podalo 155 članic in članov društva. Skoraj 60% vprašanih meni, da se je zelo pomembno pred odhodom v tujino pozanimati o davčnih obveznostih, medtem ko jih le 4% meni, da to vprašanje ni pomembno. Ostali so mnenja, da je to vprašanje pomembno. Ob zavedanju pomembnosti tega vprašanja zato hkrati preseneča podatek, da se o davčnih obveznostih pred odhodom v tujino pozanima le 46 % vprašanih, zgolj 16 % pa se za nasvet obrnilo k davčnemu svetovalcu. Večinoma ste se o davčnih obveznostih pozanimali preko drugih kanalov, v večini primerov pri Slovencih, ki so že v tujini. Nekateri ste relevantne informacije poskušali pridobiti tudi pri Finančni upravi Republike Slovenije ali na upravnih enotah, vendar pa v oči bode podatek, da ste bili v večini primerov z njihovo pomočjo nezadovoljni, nekateri celo zavedeni. Upoštevaje navedeno je bila izražena želja, da bi bile informacije in navodila o pravilnem postopanju v vaših davčnih zadevah dostopnejša in predvsem preglednejša. Zaskrbljeni smo tudi zaradi posamičnih zelo negativnih izkušenj, na katere ste nas posebej opozorili, in želeli bi si, da takih primerov ne bi bilo več. Pozdravili ste pobudo za ozaveščanje na tem področju in nam jasno nakazali, da vas davčne zadeve zanimajo ter da si želite pomoči in več vsebin na tem področju.
Glede na vaš odziv smo davčne strokovnjake družbe LeitnerLeitner d.o.o., partnersko podjetje društva, prosili, naj za vas pripravijo 6 najbolj relevantnih davčnih nasvetov, ki pridejo po njihovih praktičnih izkušnjah prav davčnim zavezancem ob odhodu na delo v tujino.
1) Ob odhodu na delo v tujino za daljši čas si uredi davčni rezidentski status
Tvoje davčne obveznosti so vezane na tvoj rezidentski status. Kot davčni rezident Slovenije si zavezan za dohodnino po načelu obdavčitve po svetovnem dohodku, tj. tako od dohodkov, prejetih iz Slovenije, kot dohodkov prejetih iz tujine. Če ne boš ustrezno uredil rezidentskega statusa v Sloveniji in postal davčni nerezident Slovenije, boš zavezan plačati davek od tvojih dohodkov, prejetih v tujini. Da bi se temu izognil, moraš ob odhodu urediti vse potrebno, da postaneš davčni nerezident v Sloveniji. V Sloveniji moraš »pretrgati« t. i. rezidenčne vezi, primeroma odjaviti stalno prebivališče, tvoj zakonec in otroci se morajo preseliti s teboj, v Sloveniji si lahko prisoten le manj kot 183 dni znotraj koledarskega leta. Če so ti pogoji izpolnjeni, si dolžan na pristojnem finančnem uradu z vlogo zahtevati, da se ugotovi, da si davčni nerezident Slovenije. Le tako boš davke od dohodka, zasluženega v tujini, plačeval le v državi, kjer boš delal. Na podlagi vloge bo finančni urad izdal odločbo, da se od dneva izpolnjevanja pogojev dalje šteješ za davčnega nerezidenta Slovenija.
Čeprav postaneš nerezident v Sloveniji, pa ostaneš zavezan za dohodnino v Sloveniji od dohodkov z virom v Sloveniji, t.j. dohodkov, ki nastanejo v Sloveniji (npr. najemnine od nepremičnin, ki ležijo v Sloveniji, dividende itd.). Določeni dohodki (npr. avtorski honorar) pa se kljub temu, da so izplačani v Sloveniji, lahko obdavčijo le v drugi državi, kjer si davčni rezident, če so izpolnjeni določeni pogoji po mednarodni konvenciji o obdavčenju. V takem primeru je izjemno pomembno, da pravice po tej konvenciji tudi pravilno uveljaviš.
V praksi srečujemo veliko primerov, ko nerezidenti v Sloveniji ob prijavi stalnega prebivališča v tujini, v Sloveniji prijavijo začasno prebivališče. Navedeno na samo davčno rezidentstvo ne vpliva, če posameznik na začasnem naslovu dejansko ne prebiva in so podane druge okoliščine zaradi katerih je davčni nerezident. Ima pa tako ravnanje lahko posledice na področju zakonodaje o prijavi prebivališča. Pristojni organ lahko namreč v postopku preverjanja resničnosti prijave začasnega prebivališča ugotovi, da posameznik ne prebiva na naslovu, ki ga prijavlja. To predstavlja prekršek, za katerega je predpisana globa od 200 do 600 EUR.
2) Ostal sem davčni rezident Slovenije, kakšne so moje davčne obveznosti?
Če ostaneš davčni rezident Slovenije, ker ne izpolnjuješ pogojev za davčnega nerezidenta, si zavezan napovedati vse tvoje dohodke, prejete iz tujine, in za te dohodke plačati dohodnino v Sloveniji. Da bi svojo davčno obveznost v Sloveniji zmanjšal, je pomembno, da dokumentiraš vse morebitne stroške z delom (npr. potni stroški, prehrana ipd.). Te stroške, določena davčne olajšave in pa davek, ki si ga od tega dohodka pravilno plačal v tujini, lahko uveljavljaš v Sloveniji in tako zmanjšaš davčno osnovo in posledično davčno obveznost.
Lahko se zgodi, da kljub temu, da ostaneš rezident Slovenije, postaneš hkrati rezident druge države. V tem primeru si t.i. dvojni rezident. V takem primeru si še vedno zavezan oddati davčno napoved v Sloveniji, vendar lahko v postopku uveljavljaš ugodnosti po mednarodni konvenciji, ki jo ima Slovenija sklenjeno s to državo. To pa pomeni, da se lahko tudi izogneš plačilo dohodnine v Sloveniji od dohodkov, ki jih Slovenija po mednarodni konvenciji nima pravice obdavčiti, če finančni urad sprejme dejstvo, da se po mednarodni konvenciji šteješ za davčnega rezidenta druge države in predložiš potrdilo o davčnem rezidentstvu.
3) Nisem si uredil statusa nerezidenta Slovenije, FURS me želi obdavčiti za nazaj
Status nerezidenta si lahko urediš naknadno tudi za nazaj. Če pa statusa nerezidenta Slovenije ne moreš doseči ker niso bili za nazaj izpolnjeni pogoji (nisi odjavil stalnega prebivališča v Sloveniji že ob odhodu) hkrati pa te za davčnega rezidenta šteje država, kjer delaš, postaneš t.i. dvojni rezident. V takem primeru je tvoj dohodek lahko dvojno obdavčen, vendar pa lahko s pravilnim uveljavljanjem tvojih pravic po mednarodnih pogodbah o obdavčenju, dosežeš, da tvoj dohodek ne bo dvojno obdavčen. Po novem si lahko v primeru, da predložiš potrdilo o davčnem rezidenstvu druge države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno konvencijo, nerezident tudi za nazaj ne glede na izpolnjevanje osnovnih pogojev. Pomembno pa je, da se v zvezi s tem odda na pristojni finančni urad ustrezna vloga, na podlagi katere bo finančni urad izdal odločbo.
4) Ob odhodu v drugo državo se pozanimaj o tamkajšnji obdavčitvi
Enako pomembno kot je, da si urediš davčne zadeve v Sloveniji, je tudi, da se pozanimaš o obdavčitvi v državi, kamor si namenjen. Prvenstveno je to ustrezna ureditev davčnega rezidentstva. Določene davčne specifike posamezne države te lahko tudi negativno presenetijo. Na primer, da v času, ko si rezident druge države, podeduješ pomembno premoženje po starših. Čeprav je dedovanje v prvem dednem redu v Sloveniji neobdavčeno, pa je dediščina lahko obdavčena v drugi državi, če ta država ne predvideva davčne oprostitve za dediče prvega dednega reda.
5) Želim se vrniti v Slovenijo, kakšne so moje obveznosti?
Ko se vrneš v Slovenijo za stalno, ponovno postaneš njen davčni rezident, če se spet vzpostavi katera od prej omenjenih rezidenčnih vezi v Sloveniji (npr. prijaviš stalno prebivališče, s teboj se vrne tvoja družina, fizična prisotnost več kot 183 dni, običajno bivališče v Sloveniji). Ponovno moraš svoj rezidentski status urediti tudi na finančnem uradu, o čemer mora finančni urad izdati odločbo. Priporočamo, da ob odhodu iz druge države urediš svoj nerezidentski status tudi v tisti državi in se pozanimaš o morebitnih preostalih davčnih obveznosti, ki jih še moraš izpolniti po tvojem odhodu.
6) Razmisli o posvetu z davčnim svetovalcem
Dejstvo je, da davčna vprašanja niso vedno enostavna in da zahtevajo kar nekaj administrativnih spretnosti. Pri vseh tvojih vprašanjih glede davčnih obveznosti ti lahko pomaga tudi davčni svetovalec. Drži, da tak nasvet ni brezplačen, kot to velja v primeru nasvetov s strani kolegov, ki so že odšli v tujino ali informacij, pridobljenih s strani uradnikov finančne uprave. Vendar pa se lahko izkaže, da je strošek davčnega svetovanja zanemarljiv v primerjavi z morebitnimi davčnimi obveznostmi, ki nastanejo v primeru nepravilnega postopanja in neuveljavljanja pravic, ki vam pripadajo. Cene davčnega svetovanja v naši družbi običajno zaračunavamo po porabljenem času in po urnih postavkah, višina katerih je odvisna od nivoja davčnega svetovalca, ki ureja zadevo. Urne postavke znašajo od 100 do 200 EUR brez DDV. Po seznanitvi z vsemi dejstvi in okoliščinami primera se je možno dogovoriti tudi za pavšalni oz. fiksen znesek.