Ideje iz sveta so postregle z nasveti za grajenje odpornosti proti stresu
Manca K.
10 minutno branje
Na petem zaporednem dogodku v seriji Ideje iz sveta smo govorili o grajenju odpornosti proti stresu. Na zadnji aprilski večer se je zbrala številna publika, željna novega znanja s področja duševnega zdravja, športa in prehrane. Več kot eno leto “nove realnosti”, dela od doma, manj socialnih stikov in življenja, vezanega bolj na naše domove in aktivnosti v naravi je vplivalo na naše počutje in s tem povezane navade. Nekateri smo se začeli bolje zavedati pomena duševnega zdravja in ravnovesja; nekateri smo z delom od doma spremenili naše prehranjevalne navade; spet drugi pa smo morda našli več časa za rekreacijo ali pa ob vseh ostalih obveznostih in manjši razgibanosti življenja čakamo na čas, ko se bomo ponovno več gibali.
Naši štirje člani, strokovnjaki s področij, povezanih z dobrim počutjem in uravnoteženim življenjem, so z nami delili najnovejša dognanja s svojih področij ter nekaj nasvetov, kako lahko z razumevanjem teh tem dosežemo bolj uravnovešeno in uspešnejše profesionalno in zasebno življenje. Dogodek je moderirala Lucija Vihar, aktivna in dolgoletna članica lokalnega odbora Društva VTIS v Veliki Britaniji.
Dr. Jerica Radež je specializantka klinične psihologije na Univerzi v Oxfrodu in Oxford Health NHS Foundation Trust, trenutno pa je v okviru specializacije na enoletnem kliničnem kroženju na področju duševnega zdravja odraslih, raziskovalno pa se ukvarja z duševnim zdravjem adolescentov.
Na dogodku je Jerica na kratko predstavila svoje trenutno delo in posvetila nekaj minut opazovanim učinkom pandemije Covid-19 na duševno zdravje, v drugem delu pa je govorila o izsledkih svojega raziskovalnega dela, in sicer o najpogostejših duševnih motnjah pri adolescentih – anksioznih in depresivnih motnjah. Izpostavila je zaznano povečanje potreb po psihološki pomoči v zadnjem letu celotne populacije, še posebej pa je se izpostavila težave pri zdravstvenih delavcih. Kljub vsem negativnim posledicam za duševno zdravje, pa je Jerica opozorila na zelo pozitivna stran pandemije in sicer virtualne psihološke terapije, s čimer so le-te postale bolj dostopne, predvsem pa mnogo ljudem bolj všeč (za zaslonom se lahko skriješ, ustaviš kamero itd.). Skladno s tem so na primer v Veliki Britaniji povečali število psihologov za 25%, kar je izjemno spodbudno. Na koncu je poudarila še pomembnost pogovora o duševnem zdravju, spremljanje opozorilnih znakov (kot so bolečine v trebuhu itd.), predvsem pa spodbudila uvajanje zdravih navad in iskanja pomoči vsem, ki jo potrebujejo. Le-to moramo kot družba spodbujati in se zavedati.
“Če imate skrbi in težave, o njih spregovorite in poiščite pomoč.”
Kot druga govorka je nastopila Ana Mali, fizioterapevtka in kineziologinja ženske smučarske reprezentance za tehnične discipline. Diplomirala je iz kineziologije na Fakulteti za šport na Univerzi v Ljubljani ter magistrirala z odliko iz fizioterapije na Queen Margaret University v Edinburgu na Škotskem. Predavala je na konferencah v Sloveniji in v tujini, ter kot mentorica sodelovala v mednarodnih neprofitnih projektih.
Ana se je v svoji predstavitvi osredotočila na telesno aktivnost kot del zdravega življenja in premagovanja stresa med Covid-om, službenimi potovanji in/ali delu od doma. Vse udeležence je že ob začetku svojega predavanja spodbudila k aktivnemu odmoru in pred zaslonom pokazala nekaj razteznih vaj, ki so jih poslušalci ponovili. Takšni odmori so izjemno pomembni poleg dnevne doze fizične aktivnosti, ki bi ji morali nameniti vsaj pol ure dnevno, je povedala Ana. Ne glede na letni čas, ne glede na vreme, si mora človek vzeti čas vsaj za hojo, pomembne pa so tudi tudi vaje za krepitev telesa. Seveda pa je odvisno od vsakega posameznika, njegove kulture, zmožnosti, odvisno kakšen način vadbe si bo izbral.
“Fizična aktivnost po vseh raziskavah zelo pomembno vpliva tudi na duševno zdravje.”
Zadnja govorca na dogodku sta bila Eva Marija Čad in Matjaž Pirc. Oba sta po dodiplomskem študiju dietetike na Fakulteti za vede o zdravju (Univerza na Primorskem), študij nadaljevala na Univerzi v Wageningnu na Nizozemskem. Tekom magistrskega študija iz smeri prehranske fiziologije, sta preučevala motivacijske mehanizme hranjenja ter percepcijo t.i. kokumi spojin. Takoj po zaključku magistrskega študija sta pričela z doktorskim študijem znotraj oddelka Sensory Science and Eating Behaviour na isti univerzi. Trenutno sta na pol poti do doktorskega naziva in raziskujeta senzorično percepcijo hrane ter vpliv le-te na izbiro živil in prehranjevalno vedenje. Evino raziskovalno področje zajema preučevanje posledic izpostavljenosti sladkobi ter vpliv le-te na izbiro živil, medtem ko Matjaž preučuje vonj maščob ter njegov doprinos k zaznavanju in izbiri maščobnih živil.
Na dogodku sta nam predstavila svoje delo na doktorskem študiju. Podala sta mnogo zanimivih informacij glede okušanja, okušalnih celic, kako barva hrane in trenutno razpoloženje (npr. stres) lahko vpliva na naše okušanje, ter kako tekstura, temperatura in vonj hrane vplivajo na zaznavo hrane. Dlje ko smo izpostavljeni določenemu okusu oziroma vonju, manj bomo lačni, zato velja pravilo zdravega prehranjevanja, da je potrebno hrano dobro in dolgo žvečiti. Senzorično zaznava hrane, predvsem z vidika okusa in vonja, je izjemno zapleten proces, z raziskavami pa se razkriva vedno več dognanj, kako le-to vpliva na prehranjevalno vedenje.
“Vonji sami po sebi niso stvari, ampak jim pripišemo stvarem, kar daje prostor širokemu spektru subjektivnih interpretacij.”
Celoten posnetek dogodka je na voljo na našem Youtube kanalu tukaj.
Vsem govorcem, Jerici Radež, Ani Mali, Evi Mariji Čad in Matjažu Pircu, se zahvaljujemo za njihov čas in zanimive predstavitve, ter vse informacije in nasvete, ki so jih delili z nami. Posebna zahvala pa tudi naši organizatorki serije webinarjev Ideje iz sveta, Neži Vadnjal, in moderatorki dogodka, Luciji Vihar.
Se kmalu vidimo na naslednjem webinarju, ko bodo naši člani iz različnih koncev sveta z vami delili svoje znanje in ideje.