Kako talente privlačijo in zadržujejo globalno atraktivni zaposlovalci?
Manca K.
15 minutno branje
Društvo VTIS je po več kot enem letu aktivnega zbiranja in analize podatkov, intervjujev in anket, objavilo rezultate raziskave v publikaciji Dobre prakse globalnih zaposlovalcev, v kateri predstavljamo slovenskim podjetjem in organizacijam paleto idej za privabljane in zadrževanje najboljših talentov in da služi kot vpogled v to, kaj na tem področju globalno počnejo bolj ali manj prepoznavna podjetja.
“v čast in veselje mi je, da vas lahko nagovorim v tej izjemni publikaciji, ki bo s svojo vsebino vplivala na izbiro karierne poti številnih posameznikov. Dovolite, da se najprej zahvalim slovenskim podjetjem, organizacijam in vsem, ki si prizadevate privabiti in obdržati najboljše talente. Ponujate jim profesionalno in osebnostno rast ter jim omogočate, da sodelujejo pri uresničevanju drznih vizij. […] Mladi, ki se združujejo in povezujejo, so edinstveno stičišče najimenitnejših umov, najprodornejših zamisli in najuspešnejših praks, ki jih radi delijo z drugimi, če jim je le dana priložnost za to. In priložnost lahko najdejo pri vas, spoštovane in spoštovani. To je za Slovenijo in za naše ljudi zelo pomembno.”
Podatki o izseljevanju mladih in izobraženih Slovencev v tujino mnoge, še posebej gospodarstvenike navdajajo z zaskrbljenostjo. Za člane Društva v tujini izobraženih Slovencev (VTIS) vemo, da se jih je ena tretjina že vrnila v Slovenijo, približno polovica tistih v tujini pa razmišlja o vrnitvi v naslednjih 5 letih. Ti podatki so vzpodbudni, tudi če upoštevamo, da je med člani Društva VTIS delež takih, ki razmišljajo o vrnitvi, večji kot med Slovenci v tujini na splošno. Poleg razlogov za odhod je pomembno razumeti tudi razloge za odločitev ostati v tujini. Tukaj ima pomembno vlogo celovit nabor ugodnosti in pogojev, ki jih zaposlenim ponujajo delodajalci. V našem društvu v tem vidimo priložnost, da slovenska podjetja prevzamejo globalno miselnost, da privabijo in ohranijo najboljše talente. Namreč preko Slovencev v tujini lahko črpamo ideje in inspiracijo za dobre prakse zaposlovalcev v Sloveniji. V ta namen smo pripravili publikacijo Dobre prakse globalnih zaposlovalcev, v katerem predstavljamo kako talente privlačijo in zadržujejo globalno atraktivni zaposlovalci.
Glavni namen publikacije je, da dodatno informiramo slovenska podjetja pri privabljanju in zadrževanju najboljših talentov. V Društvu VTIS opažamo trend, da je v zadnjih nekaj letih več uspešnih slovenskih podjetij naredilo velik zasuk v smeri privabljanja in zadrževanja talentov in ob tem tudi preskok v funkciji kadrovske službe, ki postaja vse bolj strateška. Želimo si, da bi pripravljena publikacija slovenskim podjetjem, organizacijam, odločevalcem, novinarjem in vsem, ki jih tema osebno zanima, služila kot vpogled v to, kaj na tem področju počnejo globalno najbolj prepoznavna in ugledna podjetja, in kot izhodišče za načrtovanje aktivnosti za še uspešnejše privabljanje in ohranjanje talentov.
V edinstveni publikaciji z vidika razsežnosti in raznolikosti zbranih podatkov in dobrih praks smo numeričnim podatkom dodali kvalitativno noto, tj. opise dobrih praks iz prve roke od Slovencev, ki delujejo povsod po svetu. Na podlagi ugotovitev smo tako pripravili zbirko dobrih praks za vsakega od 11 definiranih sklopov dobrih praks.
ŠTIRJE SKLOPI SO NAMENJENI PRIVABLJANJU TALENTOV:
1. Proaktiven in celosten pristop privabljanja talentov
2. Prilagodljivost in odzivnost zaposlitvenega procesa
3. Jasno zastavljena kultura podjetja/organizacije in zaposlovanje v skladu z njo
4. Prepoznavnost podjetja/organizacije kot najboljšega na svojem področju
SEDEM SKLOPOV JE OSREDOTOČENIH NA ZADRŽEVANJE TALENTOV:
1. Omogočanje in spodbujanje konstantne profesionalne rasti
2. Občutek smisla pri delu in prispevka k viziji podjetja/organizacije
3. Spodbujanje timskega dela
4. Omogočanje fleksibilnega delovnega časa
5. Enostavno kritje/vračilo vseh stroškov, ki prispevajo k produktivnejšemu delu
6. Spodbujanje kulture dostopnega vodstva
7. Zagotavljanje ravnotežja med delom in prostim časom
Znotraj vsakega od 11 sklopov smo definirali še konkretne prakse in tako sestavili seznam 44 dobrih praks,ki jih uporabljajo uspešna podjetja za privabljanje in zadrževanje talentov. Na koncu pa smo se poglobili še v pričakovanja o dohodku, kjer z analizo anket prikazujemo našo hipotezo, da visoka plača ni najpomembnejši pogoj za Slovence, ki razmišljajo o vrnitvi v Slovenijo, je pa njena višina vseeno pomembna.
“Ni jim pomembno, na kakšen način ti opraviš delo, ampak da so rezultati dobri. Pri mojem trenutnem podjetju so bili korak nazaj v primerjavi z mojim prejšnjim zaposlovalcem glede možnosti dela od doma. Bolj so bili fokusirani na pisarno, ampak so hitro ugotovili, da lahko delam od doma in še vedno vse naredim in so mi nato to tudi omogočili. Dobra praksa je, da poslušajo ljudi in stopijo iz svoje sence oz. iz tega, kar so navajeni.”
Pri pripravi publikacije smo združili kvalitativno analizo na podlagi intervjujev in analizo rezultatov anket, pri čemer smo intervjuvali 20 v tujini izobraženih Slovencev, stanujočih v 10ih različnih državah sveta, anketirali 100 članov iz 19ih držav sveta, vključili pa smo tudi rezultate dveh anket, pri katerih je Društvo VTIS sodelovalo s časnikom Finance. V prvi, na temo možnosti za vrnitev v Slovenijo (2018), je sodelovalo 1151 anketirancev, v drugi o plačah (2020) pa 395.
Naše ugotovitve so pokazale, da anketiranci med najpomembnejše sklope dobrih praks uvrščajo konstantno spodbujanje profesionalne rasti, prepoznavnost podjetja na svojem področju/industriji in možnost fleksibilnega delovnega časa. Pri vseh treh sklopih je več kot tretjina anketirancev odgovorila, da jim sklop predstavlja odločilen pogoj pri iskanju zaposlitve. Več kot tri četrtine pa jih meni, da je sklop vsaj pomemben pri odločitvi.
V podjetjih se najpogosteje pojavljajo omogočanje konstantne profesionalne rasti, spodbujanje timskega dela in občutek smisla pri delu. Pri vseh treh sklopih več kot polovica anketirancev meni, da se praksa v podjetjih pojavlja v veliki meri. V več kot 80 % podjetij, v katerih delajo anketiranci, pa so ti sklopi praks prisotni vsaj delno. Največja prisotnost omenjenih praks nakazuje na osrednje kvalitete, v katere delodajalci največ vlagajo.
V Sloveniji prihaja do največjega razkoraka med prisotnostjo praks in pričakovanji anketirancev pri fleksibilnem delovnem času in ravnotežju med delom in prostim časom. Slovenski delodajalci so glede na odgovore še vedno težje prilagodljivi na razgibane urnike in morda celo zahtevajo preveliko odzivnost zaposlenih. Z izboljšanjem prisotnosti omenjenih praks, bi lahko podjetja pritegnila in zadržala visok delež anketirancev, ki jim sklopa predstavljata odločilen pogoj. Prav tako si anketiranci v Sloveniji želijo več spodbujanja kulture dostopnega vodstva. Praksa je v Sloveniji redkeje prisotna v primerjavi s tujino, a je anketirancem enako pomembna. Razkorak predstavlja odlično priložnost za slovenska podjetja, ki se s prakso želijo približati konkurenčnim tujim podjetjem.
Poleg najpomembnejših dobrih praks smo analizirali tudi pričakovanja v tujini izobraženih Slovencev glede dohodka. Anketiranci v tujini v povprečju zaslužijo 6.900 EUR bruto na mesec. Ob morebitni vrnitvi v Slovenijo jih večina pričakuje dohodek v višini okrog 80 % dohodka, ki ga imajo trenutno v tujini. V tujini največ zaslužijo Slovenci zaposleni na področju financ, informacijske tehnologije ter upravljanja, svetovanja in vodenja. Razmerje med pričakovanim dohodkom v Sloveniji in tujini je še posebno visoko za zaposlene na področju znanosti in tehnologije (88 %).
Globalna pandemija postavlja nove, drugačne smernice delovnega okolja. Z delom na daljavo je postalo jasno, da se zaposlovalci sedaj potegujejo za isti bazen talentov. Bolj kot kdajkoli prej je torej ključno zavedanje dobrih praks zaposlovalcev po svetu in kaj je tisto, kar privablja in zadržuje talente. A zgolj globalni pristop in miselnost morda v prihodnje ne bosta dovolj za izstopanje. Vredno bo raziskati, katere lokalno obarvane prakse, delovno kulturo in okolje lahko slovenski zaposlovalci ponudijo kot privlačne in kot dodatek globalno prepoznanim dobrim praksam. Raziskava je pokazala, da je zelo visoko po pomembnosti tudi, da zaposlovalec izstopa na svojem področju. Ker talenti na prvo mesto pogosto postavljajo bolj neotipljive, težje merljive prakse, je to lahko velika prednost za Slovenijo, ki po plačah ne more konkurirati globalnim velikanom. Tovrstne prakse so tudi ključne za grajenje fleksibilnega in vzdržljivega delovnega okolja, ki sta se v luči pandemije in negotove prihodnosti izkazala za zelo pomembna. Naslednji koraki so izpopolnjevanje publikacije in prispevati k temu, da se čim več dobrih praks implementira.
“Za pomembnejši regionalni preboj se mi zdi ključno, da se znamo in si želimo, odpirati navzven. Smo majhen trg, ki ne premore veliko ljudi z izkušnjami iz tujine. Visoko konkurenčen globalni trg nas na drugi strani sili, da smo ves čas na prstih. Za konkurenčnost ne potrebujemo nujno genijalcev, ki znajo vse bolje, ampak čim več novih idej in ravno to nam prinaša pričujoča knjiga. Slovenci iz tujine prinašajo izjemno dragocena nova znanja in dobre prakse, ki jih lahko prenesemo v naše okolje in raznolikost, ki nas bogati. Ta knjiga je izjemen prispevek kako bolj sistematično razvijati konkurenčnejše organizacije.”
Naša raziskava se z objavo publikacije ne končuje, z aktivnim zbiranjem novih dobrih praks, ki jih imajo VTIS-ovci oziroma Slovenke in Slovenci v tujini ter Sloveniji, bomo nadaljevali. Če imaš kakšno dobro prakso svojega zaposlovalca, ki je vplivala na tvojo odločitev, da se zaposliš oz. da ostaneš pri zaposlovalcu, bomo veseli, če jo deliš z nami. Napiši nam jo tukaj.
Če vas zanima dodatno sodelovanje, predstavitev raziskave na dogodku ali dodaten vpogled v raziskavo, nas prosim kontaktirajte na info@drustvovtis.si. Društvo VTIS bo v letu 2021 organiziralo tudi dogodke, kjer bomo predstavljali dobre prakse. Za več informacij, vezanih na dobre prakse zaposlovalcev in dogodke na isto temo, nas spremljajte na: www.drustvovtis.si.
Za realizacijo tako obširnega projekta in raziskave se iskreno zahvaljujemo delovni skupini prostovoljcev: Kristi Hodak, Timoteju Homarju, Blažu Kranjčevu, Doni Pavlin in Bojani Selinšek. Skupina je zbirala informacije, raziskovala in pripravljala publikacijo z neizmerno zagnanostjo in motivacijo, da pomaga slovenskim zaposlovalcem z izkušnjami, ki jih imamo člani Društva VTIS. Prav tako se zahvaljujemo vsem članom, ki so si vzeli čas, da so z nami delili svoje izkušnje z zaposlovalci v tujini in Sloveniji, ter vsem, ki so izpolnili anketo, da smo lahko dobili boljši vpogled v pomembnost in prisotnost dobrih praks. Ta raziskava je dokaz trdega dela, volje in pomoči povezane skupnosti, ki jo gradijo člani Društva VTIS. Hvala!
—
V torek, 22. junij 2021, je delovna skupina prvič javno predstavila ugotovitve VTIS raziskave o dobrih praksah globalnih zaposlovalcev. Številni poslušalci iz gospodarstva, kadrovskega sektorja, javnih organizacij in institucij, ter tudi nekaj študentov, so z zanimanjem poslušali izsledke, ki jim bodo, kot so na koncu dogodka povedali, zelo koristili in jih bodo skušali čimbolj implementirati v prakso svojih podjetij oziroma organizacij.
Celoten posnetek dogodka z vsemi zanimivi vprašanji vam je na voljo na našem youtube kanalu: