O ustanovitvi in razvoju Društva VTIS
Hugo Bosio
15 minutno branje
Društvo je v slovenskem prostoru prisotno že od leta 2013, a o njegovem nastanku in rasti doslej še ni bilo veliko napisanega. Dandanes le malokdo pozna dejstvo, da neformalni zametki društva segajo še veliko dlje v preteklost. Iz tega razloga smo pripravili poglobljen pogovor z Igorjem Cesarcem, ki je idejni pobudnik, ustanovitelj in prvi predsednik Društva VTIS. Danes je podpredsednik na oddelku za globalne ekonomske raziskave v ameriški banki Citigroup in je baziran v New Yorku, obenem pa se že več kot 16 let ukvarja s povezovanjem slovenske skupnosti v tujini.
S pričujočim intervjujem se dotakneva tem kot so: od kod želja po povezovanju in potreba po ustanovitvi društva, s kakšnimi izzivi so se soočali ob nastanku, čemu pripisati strmo rast in o tem, zakaj bi priporočil članstvo vsem zainteresiranim.
“Vendar smo bili zavzeti: vsi v upravnem odboru smo k delu v društvu pristopili z veliko zagnanosti in strasti.”
Si pobudnik, ustanovitelj in prvi predsednik Društva VTIS, ki danes združuje skoraj 1.700 članov v Sloveniji in po svetu. Od kod ideja in želja za ustanovitev društva? Kakšen je bil takratni namen - kaj te je spodbudilo k temu?
Društvo VTIS je bilo formalno ustanovljeno leta 2013, a njegovi zametki segajo veliko dlje v preteklost. Že leta 2004, ko sem prispel na dodiplomski študij na London School of Economics (LSE), sem začel s povezovanjem slovenske skupnosti v tujini skozi LSE Slovenian Society, ki sem ga ves čas študija tudi vodil. Sčasoma smo se začeli povezovati s slovenskimi študenti po vsej Veliki Britaniji in kasneje tudi širše, predvsem s študenti v ZDA. Naše gibanje je organsko raslo, vsako leto smo nadgrajevali program in aktivnosti, vsako leto pa je rastel tudi krog ljudi, ki so se obračali name z željo po povezovanju z drugimi Slovenci v tujini. Leta 2013 je tako dozorela ideja, da to skupnost povežem tudi formalno z namenom bolj strukturiranega delovanja na področju povezovanja Slovencev v tujini. Društvo se je tako rodilo iz nekega mojega osebnega kroga prijateljev, znancev in drugih stikov v tujini, s katerimi smo se skozi vsa ta leta povezovali in vzdrževali stike ter hoteli pripomoči tudi k boljšemu povezovanju Slovencev v tujini s Slovenijo. Glavni namen ustanovitve pa je bil zapolniti vrzel, ki je bila na tem področju več kot očitno prisotna. Zanimanja za povezovanje Slovencev v tujini, predvsem mladih in izobraženih, je bilo ogromno, na tem mestu pa ni bilo neke ustrezne organizacije in zato sem se odločil, da prevzamem pobudo in ustanovim društvo.
Da si znamo bolje predstavljati: a lahko morda z nami deliš kakšen spomin ali prigodo o tem, kje ste se prvotno zbirali in o čem je najpogosteje tekla beseda med prijatelji in kasneje člani?
Najti primerne prostore za dogodke je bil eden izmed zgodnjih izzivov, tako da smo pogosto gostovali na univerzah ali pa na slovenskih veleposlaništvih. Še pred formalizacijo društva smo tako na univerzi pogosto imeli dogodke v sklopu študentskih društev in teh dogodkov so se udeležili tudi tuji študenti. Pri tem so mi posebej ostali v spominu dogodki ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja, ko smo na LSE polni predavalnici tujih študentov in ostali javnosti skozi nastope in predstavitve približali Slovenijo in slovensko kulturo. Ker velika večina tujih študentov verjetno drugače ne bi imelo priložnosti, da bi bili iz prve roke izpostavljeni slovenski kulturi, nam je to bilo v velik ponos. Med Slovenci v tujini pa je v tistem času pogosto tekla beseda o tem, da si želimo boljše povezanosti z domovino in pa tudi o izzivih, s katerimi smo se srečevali. Ravno zaradi tega je bila ustanovitev društva smotrn naslednji korak.
Ali si pri ustvarjanju Društva VTIS naletel na kakšne začetne ovire ali izzive, bodisi iz vidika članstva, administracije, razdalje med člani ali kaj drugega?
Začetki društva so bili zahtevni. Po eni strani je zanimanje za društvo in njegove projekte in dogodke skokovito raslo, ker so člani in pa družba nasploh prepoznali, da za društvom stojijo izvirne ideje in da dobro delamo. Po drugi strani pa so bili viri – tako človeški kot tudi finančni – zelo omejeni. Ekipa je bila majhna, na začetku recimo ni bilo lokalnih in ostalih posebnih odborov, administrativne pomoči itd., vse je bilo na upravnem odboru. Vendar smo bili zavzeti: vsi v upravnem odboru smo k delu v društvu pristopili z veliko zagnanosti in strasti. V bistvu je bilo delovanje v društvu kot še ena dodatna služba, osebni vložki časa in truda so bili ogromni, včasih je recimo prišlo tudi do neprespanih noči in pa dela ob praznikih. Vse to pa smo na začetku počeli z zelo omejenimi finančnimi sredstvi, tako da smo tudi člani upravnega odbora pogosto kakšno stvar plačali iz lastnega žepa oz. se odpovedali povrnitvi stroškov. V začetku so nam pomagale nekatere organizacije, kot so Urad za Slovence po svetu, Svetovni slovenski kongres, Inštitut za etiko in pa SAZU, da je društvo dobilo tisti začetni zagon. Predsednik države pa je bil častni pokrovitelj ustanovitve društva.
Kateri pa so bili tisti ključni projekti, katere ste v začetku začrtali kot bistvene za uspešno delovanje društva?
Ponosen sem, da smo kljub številnim izzivom z vztrajnostjo in delom uspeli postaviti trdne temelje za društvo ter ga bliskovito pripeljati do tega, da je bilo v širši javnosti prepoznano kot ena izmed vodilnih organizacij na področju povezovanja Slovencev v tujini in njihovega povezovanja z domovino. V prvih nekaj letih smo zasnovali in izvajali dogodke ter projekte, ki še danes ostajajo temeljni kamen delovanja društva, kot na primer serija predavanj slovenskih strokovnjakov v različnih državah, karierni dnevi, simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, tradicionalni gala sprejem pri predsedniku Republike Slovenije, podelitev nagrade VTIS leta za zasluge pri kroženju znanja, dogodek Prvi VTIS: iz Slovenije v svet, itd. Prav tako smo izdelali tudi vodiče za študij v tujini, pripravili študijo o izzivih, s katerimi se Slovenci v tujini srečujejo, izvedli smo več raziskav med člani, redno smo izdajali tudi elektronski novičnik. V tem času smo se povezali s številnimi sorodnimi organizacijami in z njimi sodelovali pri skupnih projektih ter konferencah, hkrati pa tudi svetovali pri pripravi različnih pobud in razpisov. Razvijalo se je tudi sodelovanje s partnerji iz gospodarstva in številna podjetja ostajajo partnerji društva še danes. Nenazadnje pa se je pojavila tudi precejšnja medijska izpostavljenost društva, ki sicer nikoli ni bila sama sebi namen, vendar pa je pripomogla k prepoznavnosti društva in posledično k bolj učinkovitem uresničevanju projektov ter izpolnjevanju ciljev društva.
S povezovanjem slovenske skupnosti v tujini se torej ukvarjaš že od leta 2004, več kot 16 let, in poleg vloge ustanovitelja in dolgoletnega predsednika Društva VTIS si bil tudi predsednik LSE Slovenian Society, član upravnega odbora British-Slovene Society, član sveta Vlade RS za Slovence po svetu in še bi lahko naštevali. Od kje ljubezen oziroma strast in pa predvsem energija za povezovanje slovenske skupnosti v tujini?
Odlično vprašanje! V bistvu sem si ga nekajkrat zastavil tudi sam sebi (smeh). Tisto, kar me v prizadevanjih na tem področju žene naprej je, da popolnoma verjamem v idejo, za katero stoji društvo, torej v to, da je povezovanje Slovencev v tujini izjemnega pomena. Društvo je zapolnilo vrzel, ki je na tem področju obstajala dlje časa in to, v kombinaciji s trdim delom vseh, ki društvo soustvarjamo, se je nato odrazilo v bliskoviti rasti in izjemnem uspehu društva. Vsak uspešen dogodek, vsak dobro izpeljan projekt in vsaka zahvala ter pohvala članov ter drugih partnerjev mi je tako vlila dodatnega zagona in utrdila moje prepričanje, da je društvo pomemben člen slovenske družbe, da članom ustvarja dodano vrednost in da pozitivno vpliva tako na življenja naših članov kot tudi na Slovenijo nasploh. Zato sem energijo za nadaljevanje dela na tem področju našel tudi v težkih trenutkih in tudi, ko ni šlo vse po načrtih. Sem pa izredno vesel in počaščen, da so moje delo na področju povezovanja Slovencev v tujini prepoznali tudi drugi. Tako so mi člani društva leta 2017 podelili naslov častnega predsednika, prejel sem tudi priznanje predsednika države Boruta Pahorja za zasluge na tem področju, osvojil sem pa tudi naziv »Ime meseca« ter bil nominiran za »Ime leta« na Valu 202. Delo na področju povezovanja Slovencev v tujini bi zagotovo nadaljeval tudi brez teh časti, vendar pa je vedno dober občutek, če so posameznikovi napori na določenem področju prepoznani tudi širše.
Kaj pa ime VTIS? Je bila ta igriva kratica že od začetka mišljena kot dvojni pomen, saj po eni strani predstavlja 'V Tujini Izobražene Slovence', hkrati pa metaforično simbolizira vtise in sledi, ki jih puščamo Slovenci v tujini in morda tudi tujina v nas?
Zagotovo. Kakor že omenjeno, sta zasnova in koncept društva nastajala kar nekaj časa, in tudi imenu sem posvetil precej pozornosti. Želel sem poskrbeti, da bo ime odražalo bistvo društva, in pa da bo hkrati tudi izvirno ter prepoznavno. Tako se je rodilo ime Društvo v tujini izobraženih Slovencev – VTIS, ki tako v dobesednem kot tudi metaforičnem smislu predstavlja bistvo društva.
Kako velika je bila skupnost ob ustanovitvi društva? Člane iz katerih držav ste povezali med seboj? Ali meniš, da se je društvo kot tudi njegovo poslanstvo skozi leta spreminjalo ali se ohranja rdeča nit in filozofija, ki ste jo prvotno zastavili?
Že ob nastanku društva je bila skupnost Slovencev v tujini precej utrjena, saj so se kakor omenjeno zametki gradili že skoraj celo desetletje pred samo formalno ustanovitvijo. Članov na ustanovnem sestanku je bilo sicer 28, vendar je članstvo v društvu že samo v prvem letu obstoja poskočilo na skoraj 450. V naslednjih letih je članstvo vztrajno rastlo naprej in v manj kot štirih letih obstoja društva smo presegli tudi magično mejo 1000 članov. Ravno to me je vseskozi navdihovalo za nadaljnje delo: očitno je bilo, da so potencialni člani v društvu videli dodano vrednost in so se zaradi tega v tako velikem številu vključevali vanj. Po drugi strani pa je to bil tudi dokaz, da delamo dobro in kvalitetno. Filozofija in poslanstvo društva pa ostajata ves čas enaka – navsezadnje so cilji in nameni društva zapisani v statutu – torej povezovati in zastopati interese v tujini izobraženih Slovencev in prizadevati si za njihovo tesnejšo povezanost s Slovenijo.
“Društvo namreč ni bilo zasnovano kot nekaj prehodnega, temveč kot organizacija, ki zaseda pomembno mesto v slovenski družbi in mora zato ostati njena stalnica.”
Kako gledaš na prihodnost društva? Če sodimo po strmi rasti članstva, zanimanje in priljubljenost raste. Čemu bi to pripisal?
Prepričan sem, da je pred društvom svetla prihodnost, saj sloni na trdnih temeljih in večina soustvarjalcev prihodnosti društva to počne z zanosom, energijo in predvsem pravimi nameni. Tudi moj poglavitni cilj kot ustanovitelju, dolgoletnemu predsedniku in sedaj tudi častnemu predsedniku je samo eden: dolgoročno uspešno delovanje društva. Društvo namreč ni bilo zasnovano kot nekaj prehodnega, temveč kot organizacija, ki zaseda pomembno mesto v slovenski družbi in mora zato ostati njena stalnica. Zato si bom tudi v prihodnje prizadeval, da se ta cilj doseže in da društvo uspešno deluje na dolgi rok. Da bi se to uresničilo, bi bilo dobro izpeljati še nekaj strateških projektov, kot na primer ustanovitev svetovalnega odbora, ki je bila izglasovana na zadnjem zboru članov, profesionalizacija društva in pa poglobitev sodelovanja z gospodarstvom. Mislim pa, da je društvo na odlični poti in ima še veliko potenciala za rast. V prihodnosti pa seveda pričakujem tudi, da bo društvo ostalo zvesto namenom in ciljem, na podlagi katerih je bilo ustanovljeno in ki so nenazadnje zapisani tudi v statutu, ter da bo delovalo v skladu z načeli, ki so gonilo društva že od samega začetka: poštenost, transparentnost in apolitičnost.
Se morda spomniš kakšne zanimive prigode iz dogodka ali anekdote med člani, ki se vam je pripetila ali utrnila v spomin?
Seveda! Skozi društvo so se zasnovala sodelovanja na znanstvenem, poslovnem, raziskovalnem in umetniškem področju, spletla številna prijateljstva, marsikomu je društvo pomagalo pri odhodu v tujino in marsikomu pri povratku iz tujine nazaj v Slovenijo, številni so skozi društvo našli službe in druge karierne izzive, in še bi lahko našteval. Skozi te aktivnosti pa se je pisalo nešteto izjemnih zgodb in zanimivih anekdot – morda skoraj že za kakšno knjigo – katerih se z veseljem spominjam. Bi pa izpostavil eno anekdoto, ki mi je posebej pri srcu. Ko smo leta 2016 organizirali 1. simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, je po dogodku k meni pristopila članica – sicer svetovno priznana znanstvenica – ki je na dogodku predavala o svojih raziskavah. Zaupala mi je, da jo v sklopu njenega raziskovalnega dela vabijo predavat na konference po vsem svetu, nihče pa je še ni povabil, da bi predavala v Sloveniji – dokler tega nismo storili v Društvu VTIS. To je bil zelo nazoren dokaz, da s svojim delom opravljamo res pomembno poslanstvo in da je to treba negovati tudi vnaprej.
So ti izkušnje in znanje, ki si jih pridobil z udejstvovanjem v društvu pomagale tudi pri nadaljnjem, morda celo zdajšnjem delu? Zakaj bi priporočil članstvo mladim?
Skozi celotno izkušnjo ustanovitve, vodenja in nenazadnje tudi sedaj v vlogi častnega predsednika društva sem se ogromno naučil. Izpilil sem svoje m<fehke veščine kot so vodstvene, pogajalske in organizacijske sposobnosti, izpopolnil sem tudi javno nastopanje. Skozi udeležbo na društvenih dogodkih pa sem veliko izvedel tudi o številnih temah in področjih, na katerih se naši člani ali pa partnerji društva udejstvujejo in so jih predstavili ostalim članom in javnosti. Ravno zaradi tega bi tudi ostalim priporočil članstvo v društvu, ker prinaša ogromen potencial za osebnostno, profesionalno in intelektualno rast.
In še zadnje vprašanje, če bi moral mladim, ki se trenutno odločajo o študiju v tujini in so neodločeni, nameniti en stavek, kaj bi jim povedal?
Sledite svojemu srcu ter ambicijam in prava pot bo postala jasna.