Nina in Jure Leskovec o kroženju znanja
Alek Pikl
15 minutno branje
Pogovarjal sem se z Nino in Juretom Leskovcem o njunem pogledu na in doprinosu h kroženju znanja. Nina je magistrica kvantitativnih financ, sedaj zaposlena na podjetju ComCom, kjer se ukvarja s podatkovno analitiko, ter direktorica ASEF Slovenije. Jure je profesor računalništva na Univerzi Stanford v San Franciscu, glavni znanstvenik pri podjetju Pinterest ter raziskovalec na inštitutu Chan Zuckerberg Biohub. Leta 2014 je soustanovil fundacijo ASEF - Ameriško-slovensko izobraževalno fundacijo, ki spodbuja kroženje znanja in povezuje slovenske izobražence ter profesorje po celem svetu. Za svoje delo so leta 2018 prejeli priznanje VTIS leta. V fundaciji je zbranih preko 50 svetovno priznanih slovenskih profesorjev, ki delujejo na najboljših univerzah po svetu. Preko ASEFa sodelujejo s Slovenijo ter mladim v Sloveniji omogočajo rast in razvoj. V teh letih so s štipendijami in programi pomagali preko 130 mladim.
“V skupni raziskavi (trenutno v teku) z VTIS-om in ZRC SAZU smo ugotovili, da se skoraj 85 % izseljenk in izseljencev aktivno hoče vrniti oz. sodelovati s Slovenijo, ali pa so se že vrnili. ”
Kdaj in kako sta začela sodelovati s Slovenci po svetu in domovini in kaj vaju je pri tem gnalo?
Nina: Že tekom študija na Dunaju, v Zürichu in Ameriki sem skušala s Slovenijo navezovati stike. Ko sem bila na obiskih doma, sem svoje delo predstavila na Fakulteti za matematiko in fiziko ali na Inštitutu Jožef Štefan. Na ta način sem skušala ohranjati živ stik z domovino. Potem se je ponudila priložnost, da se pridružim ASEFu, katerega vizija se mi je zdela zelo plemenita, in v današnjem času še kako potrebna. S svojimi izkušnjami sem želela pomagati mladim, da bi v tujini pridobili nova znanja, hkrati pa tudi ohranjali stik s Slovenijo in se lažje vračali v domovino.
Jure: S soustanoviteljem Petrom Rožičem sva se spoznala v Washingtonu. On je bil takrat študent politologije na tamkajšnji univerzi. Ugotovila sva, da sva skozi najino karierno pot dobila veliko mentorstva in nesebične pomoči. Med Slovenci doma in po svetu je namreč ogromno dobre energije in želje po sodelovanju in povezovanju. In iz te ideje se je rodil ASEF, ki lepo organsko raste in se razvija preko vsega, kar smo si na začetku predstavljali. Iniciative, kot so ASEF in VTIS, se mi zdijo zelo pomembne, saj združujejo Slovence, da se med sabo poznamo, sodelujemo in ne izgubimo stika z domovino, ter se vanjo vračamo in jo s svojim doprinosom in izkušnjami bogatimo.
Se spomnita vajinega prvega sodelovanja s Slovenijo?
Jure: Vedno sva vedela, kje imava dom, kamor se rada vračava. Ta stik sva vedno aktivno ohranjala, nisva ga nikoli izgubila ali pa specifično rekla “sedaj pa sodelujeva”. Trenutno sicer ne živimo v Sloveniji, ampak to nas ne dela nič manj Slovence. Svet je danes majhen in povezan. Že od takrat, ko sva začela študirati v tujini, nikoli nisva gledala na to, kot da sva se zdaj odselila in pozabila na Slovenijo, ampak sva skušala to vez tekom celotnega obdobja vzdrževati. Počutiva se kot Slovenca, sva aktivna in angažirana v Sloveniji, hkrati pa delava in se udejanjava po celem svetu.
Nina, kaj so tvoja glavna prizadevanja pri ASEFu?
Nina: Moja vloga je skrb za slovenski del organizacije ASEF. Naša organizacija deluje po različnih delih sveta. Začeli smo povezovati predvsem Združene države Amerike in Slovenijo. Tukaj so najprej stekle mednarodne izmenjave. Sedaj smo program razširili na še dodatne države: Argentino, Kanado, Veliko Britanijo, Dansko, Avstralijo, Novo Zelandijo in Avstrijo. Vsako leto podelimo okrog 25 štipendij za mlade Slovence, da poleti odidejo na praktično izobraževanje k slovenskim profesorjem v tujino. Hkrati pa 10 mladim Slovencem po svetu nudimo štipendijo za obisk raziskovalnih inštitutov, univerz ali podjetij v Sloveniji. Kandidate izberemo preko javnega razpisa. Razpis za leto 2021 je bil pravkar objavljen na www.asef.net. Načrtno delamo s temi študenti še vsaj tri leta po njihovi vrnitvi v Slovenijo. ASEF junior fellows program smo razširili na 3-letni mentorski program po modelu tutorskih programov Oxforda in Cambridgea, da mladi dobijo najnovejša znanja in razvijejo svoje sposobnosti ter talente. Naš cilj je, da bodo mladi, ki so prejeli pomoč ASEFa, v prihodnosti na podoben način pomagali tudi drugim.
Moram poudariti, da ASEF deluje pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja, za ASEFom stoji upravni odbor, v katerem so veleposlaniki, častni konzuli ter drugi ugledni posamezniki, hkrati pa za program in aktivnosti skrbi aktivna ekipa prostovoljcev: Barbara, Andrej, Marinka, Rok, Jože, Matej, Marija, Dejan in drugi, ki so se našli v tej zgodbi, in temu namenjajo zelo veliko prostega časa.
Jure, kaj zate pomeni kroženje znanja oziroma kaj je končni cilj tvojih prizadevanj?
Jure: ASEF je neprofitna dobrodelna organizacija v Kaliforniji, ki s svojo sestrsko organizacijo v Sloveniji, želi povezovati Slovence po svetu in omogočati pretok znanja in idej med njimi. Fundacija ohranja vezi med Slovenci po svetu preko štipendijskih programov, ki mladim Slovencem doma in po svetu omogočajo, da razvijejo svoje talente preko študijske izmenjave in praktičnega usposabljanja.
ASEF si tudi prizadeva, da se bolje spopademo z izseljevanjem Slovenk in Slovencev v tujino. V skupni raziskavi (trenutno v teku) z VTIS-om in ZRC SAZU smo ugotovili, da se skoraj 85 % izseljenk in izseljencev aktivno hoče vrniti oz. sodelovati s Slovenijo, ali pa so se že vrnili. Organizacije, kot sta ASEF in VTIS, ki načrtno delajo s to skupino ljudi in jim lajšajo vrnitev v Slovenijo, so tukaj ključnega pomena. Namreč, ko smo v anketi vprašali, zakaj gredo v tujino, so bili odgovori pričakovani: nove priložnosti, nova znanja, nove karierne poti, boljši študij. Slovenija je majhna in moramo se zavedati, da bodo mladi vedno šli po priložnosti v tujino. Kar pa je presenetljivo in pomembno pa je to, da spremenimo naše mišljenje. To niso ljudje, ki so za stalno zapustili Slovenijo, ampak so ljudje, ki bi se v Slovenijo radi vrnili oz. bi radi imeli aktiven stik in sodelovanje z domovino. Uspeh ASEFa je ta, da se nam slovenski profesorji tedensko javljajo, da bi radi preko te platforme imeli stik s Slovenijo. Slovenci se moramo aktivno ukvarjati z vprašanjem, kje so naše ladje in kako se bodo vrnile v domača pristanišča. Na nivoju države imamo odlične programe, ki se ukvarjajo predvsem s tem, kako ljudi pošiljati iz Slovenije, imamo pa premalo programov in iniciativ, ki bi se ukvarjale z vprašanjem, kako Slovence pripeljati nazaj. To je odlična priložnost za izboljšave.
Nina: Kot prizadevanje za celostno kroženje znanja smo pri ASEFu ustanovili tudi program, kjer potomci slovenskih izseljencev, rojeni v tujini, lahko pridejo na izmenjavo v Slovenijo. Veliko se jih potem odloči, da bodo v Sloveniji tudi ostali, kar je lep primer vzpostavitve vračanja mladih nazaj v Slovenijo.
Na kakšne prepreke sta naletela pri vzpostavljanju sodelovanj med državami? Imata morda kakšno anekdoto?
Jure: Ljudje, ki so šli v tujino, so veliko tvegali oz. so imeli veliko poguma, da so šli v neko neznano okolje in se odlepili od domače varnosti. V tem novem okolju pa so se tudi nekaj novega naučili in pridobili unikatne izkušnje. Ta izkušnja jim zviša njihovo samozavest in energijo. V Sloveniji mnogokrat ne prepoznajo doprinosa, ki ga lahko takšen človek ima na okolico. Drugače je v gospodarstvu, kjer se tega že dobro zavedajo in to zelo dobro cenijo, saj takšne osebe lahko interpoliranjo med obema svetovoma ter iz vsakega vzamejo najboljše. Na področju znanosti in izobraževanja pa so stvari precej bolj zaprte in zbirokratizirane, predvsem pa zelo dolgotrajne in brez potrebe naporne. V Sloveniji imamo taktiko izčrpavanja. Načeloma je vse odprto in se vse da, ampak količina obrazcev in preprek, ki ji mora nekdo prestati, da nekaj doseže, pa je res izjemna.
“Slovenci se moramo aktivno ukvarjati z vprašanjem, kje so naše ladje in kako se bodo vrnile v domača pristanišča. Na nivoju države imamo odlične programe, ki se ukvarjajo predvsem s tem, kako ljudi pošiljati iz Slovenije, imamo pa premalo programov in iniciativ, ki bi se ukvarjale z vprašanjem, kako Slovence pripeljati nazaj. To je odlična priložnost za izboljšave.”
Nina: Če dodam še nekaj malo bolj pozitivnega - o tem izzivu govorimo že kar nekaj časa in zdi se mi, da so se stvari v zadnjih letih že spremenile na boljše. Kar nekaj v tujini izobraženih Slovencev se je v Slovenijo v zadnjih letih vrnilo, iz tujine so prinesli nova znanja in načine razmišljanja. Sedaj delujejo tu, svoja znanja predajajo naprej. Od te raznolikosti in nove energije koristi celotna Slovenija.
Poznata kakšen konkreten primer muk pri vračanju nazaj?
Jure: Sem izjemen optimist in mislim, da se lahko stvari spremenijo na bolje. Kot glavne gonilce tega vidim civilno družbene aktivnosti in organizacije, kot sta VTIS in ASEF. V gospodarstvu je veliko dobrih praks in ekip, ki so inovativne, prodorne, bolj pa se zatika pri državnih institucija. Veliko je pogovorov in kimanja, kako in kaj spremeniti, a v praksi se prepogosto zatakne in stvari obstanejo na mrtvi točki.
Akuten primer so habilitacije v tujini živečih Slovencev, ki bi radi sodelovali s slovenskimi univerzami. To so postopki, ki trajajo leta in ubijajo vse veselje v človeku. Ampak stvari se premikajo na bolje, saj se ljudje, ki enako mislimo, združujemo in skušamo organsko pomagati. Na neki točki upam, da bo situacija dovolj zrela, da se tudi sistemsko kaj spremeni. Zelo vesel sem dejstva, da je tako veliko posameznikov, ki so pripravljeni pomagati. Na vsakem izmed nas je, da s svojimi aktivnostmi prispevamo k temu, da se stvari spreminjajo: kamenček na kamenček.
Nina, kakšen konkreten nasvet bi dala drugim, ki si želijo vzpostaviti podobna sodelovanja?
Nina: Vzpostavljanje sodelovanja in povezav je mogoče. Na individualni ravni so ljudje zelo pripravljeni sodelovati. Na ASEFu smo se naučili, da dokler “grizeš” in si upaš pristopiti k ljudem, zmeraj dobiš nazaj veliko razumevanja in pozitive. Študentkam in študentom, ki prihajajo v Slovenijo, ASEF pomaga vzpostaviti stike z ljudmi, s katerimi bi radi delali. Pri tem še niti enkrat nismo dobili negativnega odgovora. Zelo veliko se da, potrebno pa je imeti malo iznajdljivosti in poguma. Od majhnega k velikemu - mi smo začeli z nekaj študenti na leto, zdaj jih imamo po 6 letih že 130. Da ne govorim o VTISu, ki ima tu še kako ničlo in še kaj več.
Jure: Z majhnimi koraki spreminjamo svet - življenje po življenju. Na ASEFu smo spremenili življenje 130 mladim. Nekateri so zaprosili za slovensko državljanstvo, drugim so se odprle možnosti za študij v tujini, tretji so se tako uspeli vrniti v Slovenijo. V Sloveniji in po svetu je ogromno posameznikov, ki si aktivno pomagajo in sodelujejo pri ASEFovi viziji. Mladi pa naj se zavedajo, kako pomembno je poiskati stik in se povezovati kot na primer preko ASEFovega ali VTISovega mentorskega programa. To so plemenite iniciative in tudi rezultati govorijo, da so take iniciative nujno potrebne.