Ideje iz sveta: Okoljske spremembe, kako jih lahko blažimo?
Bojana Selinšek
7 minutno branje
Priložnosti, da delimo znanje, izkušnje in ideje naših članov iz vseh koncev sveta so v času COVIDa precej zaživele. V soboto, 18. julija 2020 ob 19. uri, smo imeli naš tretji virtualni dogodek Ideje iz sveta: Okoljske spremembe, kako jih lahko blažimo? Svoje znanje in poglede so delili strokovnjaki s tega področja, dr. Lina Boljka, dr. Žiga Malek in mag. Maja Žarković.
Bomo morali jesti v laboratoriju narejeno meso in insekte?
Verjetno ne. Okoljske spremembe nas sicer obdajajo vsepovsod, a imamo še vedno dovolj časa, da izboljšamo lastne navade s tem, da bolje razumemo, kako z njimi vplivamo na okoljske spremembe.
Spreminjamo gozdove v pašnike, travnike v kmetijske površine, zgradili smo rudnike, ceste, hiše, ostale objekte. Več kmetijskih površin pomeni več onesnažil in dušika. S poseko gozdov, npr. govorili smo o primeru nelegalnega posekavanja amazonskega pragozda, odstranjujemo sposobnost naravnega ekosistema, ki skladišči ogljikov dioksid, in posledično tudi omogočamo, da se virusi, kot je SARS, lažje širijo.
Potrošniki moramo vsekakor temeljito razmisliti, kakšne so implikacije naše porabe, a sistemske spremembe, tj. trajnostno gospodarjenje držav, ima neprimerno večji vpliv. Tudi na to lahko vplivamo sami, in sicer da preko volitev izberemo kandidate, ki prioritizirajo trajnostne ukrepe in so bolj okoljevarstveno usmerjeni.
Kaj še lahko naredimo? Najlažja usmeritev za potrošnike je defnitivno jesti lokalno in sezonsko hrano (ne posegati po borovnicah in grozdju pozimi, ko je v zorenje teh sadežev vložene ogromno energije), kupimo jabolka in ne ananasa, slovenski tekstil namesto tekstil iz Kitajske, v službo gremo s kolesom, z avtobusom ali z vlakom, delodajalci naj spodbujajo delo od doma, dopustujemo v bližini doma, namesto na drugem koncu sveta, gradimo več pasivnih, energetsko varčnih hiš iz naravnih materialov, ugašamo luči, ko jih ne potrebujemo itn.
Govorili smo tudi o tem, da ljudje pogosto ne ločujejo vremena od podnebja. Segrevanje ozračja in naravna variabilnost oz. spremenljivost podnebja nista enačena. Naravne variabilnosti oz. spremenljivosti ne povzroča človek in naravna variabilnost ne povzroča segrevanja ozračja. Pod njo spada veliko stvari, recimo ledene dobe, letni časi, vulkanski izbruhi, vreme, ter pojavi daljših časovnih skal (npr. El Nino južna oscilacija).
Evropski cilj je zmanjšati izpuste CO2 od leta 1990 do 2030 za 40%, a nam trenutno ne kaže dobro, razen, če države naredijo drastične ukrepe v naslednjem desetletju. Izpostavljena je bila dobra okoljska politika Kanade, kjer je okoljski davek recikliran, kar pomeni, da se ob koncu finančenga leta porazdeli nazaj prebivalcem.
Pandemija in izredni začasni upad toplogrednih plinov sta enkratna priložnost za sprejemanje odločnejših ukrepov v boju proti podnebnim spremembam, tako da je to tema, ki jo bomo v Idejah iz sveta definitvno ponovno obiskali.
Naslednji dogodek v seriji Ideje iz sveta z naslovom Razsežnosti oceanov bo v soboto, 26. septembra ob 19.00 CEST.