Pet nasvetov za iskanje prve zaposlitve v tujini
Pina Sadar
10 minutno branje
Z iztekom akademskega leta se zaključuje študijska pot nove generacije diplomantov. Čeprav je univerzitetna diploma nadvse vesela življenjska prelomnica, slovo študijskemu življenju pomeni vstop v trdo realnost delovnega trga. Iskanje prve zaposlitve je še posebej zahtevno na tujih tržiščih; neformalne veze in poznanstva iz Sloveniji nimajo veliko teže, status tujca in posledične pravno-formalne omejitve pogosto dodatno otežijo iskanje dela, drugačna pravila igre pa pomenijo, da se morajo iskalci zaposlitve hitro in učinkovito prilagoditi zahtevam tujega tržišča. Da bo navigiranje po labirintih iskanja prve službe v tujini nekoliko lažje, uspešni VTIS-ovci podajajo svoje prvoosebne izkušnje in nasvete.
Univerza naj bo tvoja odskočna deska
“Študij naj bo tvoja platforma za iskanje delodajalcev,” priporoča Kristi Hodak, storitvena oblikovala pri podjetju McKinsey & Company v Londonu. Priznane univerze v tujini imajo pogosto uspešne vezi s podjetji in z različnimi uveljavljenimi organizacijami. Tako se študentom že med časom študija ponujajo možnosti rednih interakcij s sektorjem. “Udeležuj se dogodkov s predstavniki organizacij, ki te zanimajo, navduši jih s svojim znanjem in zanimanji ter jih po dogodku dodaj na LinkedInu,” dodaja Kristi. Univerzitetne vezi z industrijo pogosto ponujajo tudi priložnosti za sodelovanja pri študijskih projektih, bodisi v kapaciteti sponzorjev ali mentorjev. Tesno sodelovanje na skupnih projektih je dobrodošla bližnjica do zaposlitve, saj se kandidati že zgodaj spoznajo z delom organizacij, delodajalci pa dobijo hkrati možnost podrobnega spremljanja razvoja študentov, njihovega razmišljanja in pristopa k delu.
Ne podcenjuj moči aktivnega mreženja
“Novim iskalcem zaposlitve priporočam, da se pridružijo raznim strokovnim društvom ali zvezam, ki jim bodo pomagali zgraditi širšo mrežo,” pravi dr. Aleksandra Pekošak, ki dela kot vodja nadzora kakovosti pri radiofarmacevtskem podjetju v Amsterdamu. Članstvo v društvih, ki povezujejo predstavnike sektorja, ne ponuja zgolj odličnega vpogleda v trende in razvoj znanja na danem področju, temveč nam hkrati omogoča neposreden dostop do delodajalcev. “Velikokrat člani pozicije v svojih podjetij ponudijo drugim članom,” pojasnjuje Aleksandra. K iskanju zaposlitve pozitivno pripomorejo tudi druge oblike mreženja, vse od udeleževanja simpozijev in kongresov, kariernih sejmov ter digitalnih različic, kot je na primer LinkedIn. Pri grajenju mreže v tuji državi pa lahko igra pomembno vlogo tudi Društvo VTIS, ki svojimi aktivnostmi iskalce novih zaposlitvenih možnosti povezuje s koristnimi kontakti s celega sveta, tako preko številnih dogodkov kot preko Slack kanala #iscem_nudim_delo.
Premišljeno oblikuj svoj življenjepis
Pravnica Ela Omersa, ki dela v podjetju za politično in pravno svetovanje v Bruslju, potencialnim kandidatom svetuje, da svoj čas in trud usmerijo v premišljeno oblikovanje življenjepisa. “V prvem krogu, ko imajo delodajalci na mizi cel kup življenjepisov, šteje predvsem to, da si izviren - ljudje smo namreč vizualna bitja,” pravi Ela, ki tako priporoča, da iskalci zaposlitve jasno izpostavijo svoje pretekle izkušnje in kompetence. Uporaba ikon, grafov in drugih vizualnih elementov lahko pripomore k učinkovitemu posredovanju ključnih sporočil v prid jedrnatim opisom brez nepotrebnega dolgovezenja. Čeprav so najboljši CV-ji dolgi največ dve strani, pa je pomembno, da zaobjamejo vse ključne točke, ki jih zahteva določeno delovno mesto. “V poplavi CV-jev se delodajalci večkrat poslužujejo avtomatskih programov, ki izločijo nerelevantne in nezanimive CV-je, tako da v njih iščejo določene ključne besede. Dobro si preberi oglas in CV vsakokrat prilagodi delovnemu mestu, na katerega se prijavljaš,” dodaja Ela.
Poišči si mentorja
Pomoč mentorjev iskalcem prve zaposlitve svetuje Nik Gal Golob, strateški konzultant, ki živi in dela v Kanadi. Do pozicije v uglednem podjetju Monitor Deloitte v Calgaryju so mu med drugim pomagali nasveti mentorjev, ki so nekaj let pred njim zaključili enak študijski program in se nato zaposlili v industriji. "Glede na to, da se na isto delovno mesto prijavi na stotine kandidatov, so mi prav povezave z mentorji pomagale, da sem dobil prvi intervju, in da sem hkrati imel nekoga, ki je jamčil zame in za mojo kvaliteto dela," pravi Nik Gal. Čeprav v mentorstvu ni strogo začrtanih pravil, so navadno mentorji predvsem neformalni in zaupni svetovalci, ki nas s svojimi izkušnjami na sorodnih področjih usmerjajo pri kariernih odločitvah ter nam pomagajo pri osebnostnem razvoju. Pri iskanju mentorjev so nam lahko v pomoč univerze, različne mentorske sheme s strani industrije in nevladnih organizacij ter seveda Društvo VTIS, ki že več let uspešno tke mentorske vezi.
Potrpljenje je ključnega pomena
Ko v rokah stiskamo diplomsko listino s priznane mednarodne univerze, se počutimo nepremagljive. Čeprav so samozavest in velike sanje ključne sestavine uspeha, je za novopečene diplomante pomembno, da so pri iskanju prve zaposlitve predvsem potrpežljivi in realistični. Začetna delovna mesta na tujih trgih pogosto privabijo več sto prijav, kar pomeni, da so zavrnitve normalni del iskalnega procesa tudi za najbolj perspektivne kandidate. Pomembno je, da pri iskanju službe ohranimo pozitiven odnos in verjamemo, da se za vsaka zaprta vrata odprejo nova nekje drugje. Hkrati se moramo sprijazniti, da se bo prvo delovno mesto le redko bahalo s kombinacijo bajne plače, ugleda in visoke stopnje odgovornosti, kar pa ne pomeni, da do le teh ne bomo prišli po vztrajni poti uspešnega dela.