O virtualizaciji in digitalizaciji so govorili na VTIS dogodku lokalnega odbora v Avstriji
Tinkara Godec
8 minutno branje
V zadnjem letu je, še bolj kot prej, do izraza prišla digitalizacija družb – večina se nas je preselila v “online” svet, kjer smo delali ali se šolali od doma. Lokalni odbor Društva VTIS v Avstriji (Tinkara Godec in Klement Kralj) je 11. marca 2021 uspešno izvedel dogodek o virtualizaciji in digitalizaciji, z vpogledi v različne sektorje.
Dogodek je povezovala Tinkara Godec, članica LO Avstrija, govorci pa so predstavili svoj pogled ter izkušnje pri spopadanju z digitalizacijo in vritualizacijo v različnih sektorjih in področjih življenja. Katarina Fürst, lektorica na FH Kärnten, je s prisotnimi iz prve roke delila njene izkušnje z digitalizacijo šolstva. Poudarila je, da imata procesa digitalizacija in virtualizacije na prvi pogled negativen prizvok v izobraževanju, saj ponavadi pomenita manj interakcije in osebnega stika, vendar pa se je procesoma potrebno prilagoditi. Ravno zaradi krize povezane s Covid-19, so se zaposleni v šolstvu morali skoraj čez noč prilagoditi novim razmeram. Čeprav ima poučevanje preko spleta določene prednosti (npr. prostorska neodvisnost, prihranek časa), pa prinaša tudi izzive, kot je prilagoditev preverjanja znanja ter načinov učenja. Šolstvo se je prilagodilo na različne načine, na FH Kärnten pa je Katarina Fürst vključila več gostujočih predavateljev, prilagodila načine podajanja znanja ter poskušala ubrati bolj sproščen pristop.
Klement Kralj, član lokalnega odbora v Avstriji, je govoril predvsem o perspektivi avtomobilske industrije. Kot zaposlen pri ALV List ima edinstven vpogled v virtualizacijo testiranja električnih motorjev – električni pogoni se lažje simulirajo kot tradicionalni, zato se tudi njihovo testiranje seli v virtualno okolje. V virtualnih laboratorijih se vsaka komponenta testira samostojno, s čimer se zagotovi boljši vpogled v učinkovitost in delovanje motorja. Virtualizacija prinaša tako nove priložnosti – testiranje se lahko izvaja na daljavo (npr. inženir v Nemčiji izvede testiranje v laboratoriju v Indiji), kot tudi izzive, saj je programska oprema precej kompleksna. V avtomobilski industriji je virtualizacija neizogiben del prihodnosti, ki se ga vedno bolj integrira v vsakdanje procese znotraj industrije.
Nazadnje pa je Matic Gajšek, raziskovalec na področju kulture, so-ustanovitelj umetniškega studia Hestia Arts in Associate director v Bruseljskem NVO-ju Europe–Asia Center, spregovoril še o vplivu procesov virtualizacije na kulturo. Kulturni sektor se spopada z različnimi izzivi, kot je nezmožnost poenotenja sektorja, nizke finančne spodbude v povezavi z neprepoznavanje kulture kot finančnega multiplikatorja in razvojne gonilne sile, ki pomembno prispeva k splošnemu BDP. Kovidno krizo vidi kot katalizator sprememb, ki so že bile v pripravi. Virtualizacija ima potencial, da vpliva na demokratizacijo in dostopnost kulture, hkrati pa je čez noč povečala konkurenco, ker se je večina sektorja bila primorana preseliti v virtualno okolje.Dodatni izziv povzroča ideološki razkol, s katerim se spopada sektor – del sektorja podpira digitalizacijo in virtualizacijo kot naslednji korak, del pa se zavzema za fizično izkušnjo, ki jo dobimo z obiskom kulturnih prireditev. Vseeno pa je digitalizacija neizogibna – že dandanes se vsebina npr. glasbenih albumov odloča na podlagi analiz t. i. Big data, ki povedo kaj si želijo potrošniki.
Po uradnih predstavitvah je sledil še čas za vprašanja in sproščena debata med prisotnimi. Vsem udeležencem se za sodelovanje zahvaljujemo, govorcem gre še posebna zahvala za vložen čas in trud, hkrati pa organizatorji upajo, da se naslednjič morda vidimo že v živo!