Trajnostna moda – odziv na potrebe modernega časa (VTIS Velika Britanija)
Bojana Selinšek
10 minutno branje
Britanski lokalni odbor Društva VTIS je organiziral zanimiv dogodek, aktualno diskusijo na temo trajnostne mode. Ker je potrebo po njej še pospešila pandemija, smo raziskali, kako trajnostna moda izboljšuje kvaliteto naših življenj in zakaj imamo kot potrošniki v tem času v rokah veliko moč, da spremembo pospešimo. V soboto, 27. marca 2021 ob 19.00 CEST so nam Izadora Verlič, Maja Mehle in Tjaša Tauses predstavile svoje delo na področju trajnostne mode ter spregovorile o podjetniškem razvoju, inovativnih materialih in spremembah v modni industriji. Dogodek je moderirala Lea Marolt Sonnenschein, članica lokalnega odbora VTIS Velika Britanija. Predstavitvam je sledilo še neformalno druženje.
Tjaša Tauses je razvijalka izdelkov pri podjetju Dundas in predavateljica o tekstilu pri Istituto Marangoni v Londonu. Že od malega jo je pritegnila moda – vedno se je rada igrala z materiali, tekstilom in ugotavljala, kako so oblačila narejena. Sama odločitev za poklic je bila precej lahka, leta 2014 je diplomirala iz oblikovanja oblačil in tekstilij na Naravoslovno-tehnični fakulteti v Ljubljani. Pot jo je v tujino najprej ponesla na Poljsko na študijsko izmenjavo, leta 2014 pa se je skupaj s fantom preselila v London, kjer trenutno dela kot Senior Product Developer pri Dundas in je tudi Textiles lecturer na Istituto Marangoni. Z večletnimi izkušnjami v svetu mode je kar hitro ugotovila, da obstajajo določene stvari, ki bi morale biti drugačne zaradi negativnega vpliva na okolje in ljudi – in v tujini je na srečo še več podobno mislečih ljudi. Na Univerzi v Cambridgeu je opravila tečaj za Business Sustainability Management in imela možnost spoznati ogromno zanimivih ljudi iz različnih poslovnih smeri z enakim ciljem – narediti svet bolj trajnosten.
Tjaša je govorila o materialih kot so recikliran poliester, certificirana viskoza (pomeni, da prihaja iz trajnostnih virov) in certificiran bombaž (eden bolj za okolje škodljivih materialov v modi). Kar lahko sami naredimo, da prispevamo k trajnostni modni industriji, je to, da kupujemo oblačila, ki so izdelana na trajnosten način. Eden boljših je GRS certifikat (Global recycling standard certificate), pri katerem mora oblačilo vsebovati vsaj 20% reciklaže. Čeprav je za pridobitev certifikata potrebnih malo procentov, je to še vedno najboljši certifikat, ki ga dandanes lahko oblačilo ima. Naučili smo se tudi, da čeprav vsi kdaj pa kdaj dobronamerno nesemo oblačila v zabojnike za reciklažo, se manj kot 1% oblačil reciklira. Tehnologija namreč ni dovolj razvita, da bi znali na cenovno ugoden način reciklirati oblačila. Recikliran material je tako na koncu dražji kot nerecikliran.
’Food waste’ materiali pri uporabi mode in izdelavi oblačil.
Maja Mehle je oblikovalka oblačil, ki v Londonu živi in oblikuje že 13 let. Po dodiplomskem študiju na Naravoslovno-tehniški fakulteti v Ljubljani je študij nadaljevala na Royal College of Art (RCA) v Londonu, smer Fashion Womenswear. Po zaključenem magistrskem študiju (2009) je pričela sodelovati z različnimi modnimi oblikovalci, svetovala pri industrijskih projektih RCA (Esprit, Umbro in Brioni) ter s partnerjem Mihom Kalanom razvila lastno blagovno znamko MEHLE. Od leta 2016 je zaposlena na RCA kot tehnična koordinatorka Fashion&Textiles oddelkov.
Maja je povedala, da v času njenega študija trajnost materialov ni bila pomembna, velike spremembe so se zgodile v zadnjih 10 letih. Majina izkušnja je, da v praksi marsikdaj zmaga to, kako obleka izgleda, kot to, da je narejena iz trajnostnih materialov. Še posebej kot mlad dizajner je zelo težko začeti trajnostno. Naravni materiali, kot je recimo bombaž, pri predelavi izloča v naravo ogromno barvil, pesticidov, kar je škodljivo za ljudi in naravo, pri živalskih materialih umirajo živali. Na drugi strani imamo umetne materiale, denimo poliester, ki je tudi slab za okolje, a je lahko narejen trajnostno, če iz njega naredimo oblačilo, ki se nosi leta in leta.
Popravljanje oblačil, da dobijo novo estetsko vrednost. Že naše babice in mame so počele ravno to.
Izadora Verlič je kreativka, ki verjame, da ima inovacija moč takrat, ko bogati in poenostavlja življenja ljudi. Svojo vizijo gradi na povezavi naravoslovnih in kreativnih industrij z modnim oblikovanjem kot njenim sidriščem. Trenutno končuje podiplomski študij s poudarkom na inovacijah v modnih start-up podjetjih. Na dogodku je predstavila svoj razvoj koncepta visoko tehnoloških obdelav naravnih materialov, ki bi omogočile bolj trajnostne rešitve za zunanja oblačila. Namenjen je iskanju funkcionalne lepote novih “uniform” za današnja hibridna življenja. Govorila je o nanostrukturirani vodotesni membrani.
Nanostrukturirano tkanino, ki zadržuje vodo, so razvili slovenski raziskovalci s pomembnimi izolacijskimi lastnosti (vključno za zaščito pred bakterijami in virusi). Izadora raziskuje, kako bi lahko to membrano uporabili v modi. Z vodoodporno opremo in športnimi oblačili se spušča ogromno mikroplastike v okolje. Ljudje, ki imajo radi pohode in naravo, so tako tudi tisti, ki jo uničujejo. Izadora ima vizijo, da bi lahko z visoko tehnologijo tovrstne lastnosti dodajali naravnim materialom. Tako bi naravni polimeri dobili enake lastnosti kot trenutni polsintetični materiali. Predstavila je še nekaj dobrih praks za trajnostni pristop v modi: arktične kulture uporabljajo ribje usnje kot stranski produkt prehrambene industrije, ločevanja bombaža in poliestra; bombaž, narejen v laboratoriju ter pomembnost povezovanja med industrijami.
Studio v šestem nadstropju Royal College of Art, London. Royal college of art sodeluje z znamkami za reciklacijo materialov. Znamke donirajo stare materiale za šolo.
Prišli smo do zaključkov, da perspektiva za prihodnost leži v tehnološkem napredku, v razvoju trenda kupovanja oblek, ki trajajo dlje časa in lahko gredo iz generacije v generacijo. Podpirati je potrebno bolj lokalne oz. manjše znamke, saj so te veliko bolj transparentne, kako izdelujejo oblačila.