Študij glasbe v tujini: tvegan skok v neznano ali priložnost?
ema grčman
8-minutno branje
Ema Grčman, VTIS-ovka, je akademska glasbenica, violončelistka, ki je zaključila študija v Avstriji in na Norveškem, trenutno pa se izobražuje v Švici.
Je tudi aktivna članica lokalnega odbora VTIS Skandinavija.
Kaj ponuja študij glasbe?
Marsikdo danes misli, da je študij glasbe le igranje inštrumenta in prebiranje not. Vendar temu ni tako. Študij glasbe povsod po svetu vključuje, poleg obveznih tehničnih veščin, tudi široko paleto drugih znanj, ki so potrebna v glasbenih poklicih.
Poleg koncertiranja in individualnih ur s profesorjem ali samostojne vaje, se študenti in študentke urijo v znanju glasbene zgodovine, historično informirane interpretacije, kompozicije, glasbene analize, psihologije, osnov avdio in video snemanja, znanju različnih fizičnih metod in terapij (Alexander, Feldenkrais, Yoga), glasbenega podjetništva in še bi lahko naštevali ...
Za glasbeni poklic ni potrebna le nadarjenost, zato bi z vami rada delila nekaj izkušenj iz glasbenega študija ter nasvetov pri izbiri študija glasbe v tujini.
“Študij glasbe v tujini mi je dal ogromno znanja in samozavesti. Najlepše mi je bilo raziskovati glasbo s celega sveta in se učiti direktno od študentov z različnim kulturnim ozadjem”
Klasična glasba ni stvar preteklosti, temveč se konstantno razvija. Globalizacija in razvoj v tehnologiji sta močno vplivala na razvoj ter izmenjavo znanja preko geografskih in političnih meja. Moderne tuje glasbene ustanove vzpodbujajo študentke/te h kreativnosti ter razmišljanju o novih inovativnih pristopih za boljšo prihodnost saj nudijo predmete, specializacije ter medpredmetne sodelovanja, ki jih v slovenskem akademskem prostoru ni tako lahko zaslediti npr. (Poglobljen študij avdio dizajna, baročne, sodobne ali svetovne glasbe, glasbene terapije, itd…).
Verjetno se sprašuješ, kako sploh začeti z iskanjem primernih glasbenih akademij, ko pa je svet tako velik, izvrstnih glasbenikov v vsaki državi in možnosti za študij pa res veliko. Jasno je, da ima vsaka država svojo kulturno dediščino ter tradicionalno zapuščino. Veliko mednarodno okolje nam omogoča, da se učimo o drugih kulturah kar iz prve roke, od sovrstnikov ter mentorjev, kar bogati našo osebno zakladnico znanja in glasbene interpretacije. Poleg širjenja svoje socialne in profesionalne mreže, je študij v tujini tudi enkratna priložnost za učenje tujih jezikov.
“Med študijem v tujini me je zelo pozitivno presenetilo toplo vzdušje, predvsem na pomembnejših akademijah v Švici, kjer sem pred prihodom pričakovala veliko tekmovalnosti, pravzaprav pa prevladuje učenje drug od drugega in medsebojna podpora. Zelo me je navdušilo tudi to, da zelo velik pomen pripisujejo tehnikam, kot so Alexander tehnika, Feldenkrais metoda in različne tehnike za obvladovanje treme, s katerimi sem se sicer srečala že v okviru Akademije za glasbo v Ljubljani in kasneje v Švici še poglobila pridobljeno znanje o fizični in psihični pripravi na nastopanje. ”
Kako torej začeti?
Naredi seznam držav, ki bi te zanimale in preveri spletne strani akademij ter si napiši seznam profesorjev za svoj inštrument. Ali ti je všeč njihov način igranja, poznaš kakšnega njihovega bivšega študenta, poznaš njihov pedagoški stil?
Vprašaj za nasvet in izkušnje! Pogosto pozabljamo, da trava drugod ni vedno bolj zelena in tudi na najvišje uvrščenih univerzah na svetu morda ne bomo našli tega, kar si želimo, oziroma se naučili veščin, ki jih potrebujemo.
Stopi v stik s profesorjem/-ico še pred sprejemnimi izpiti. Poišči elektronski naslov na spletni strani akademije in pošlji sporočilo, v katerem se predstaviš ter prosi za morebitne konzultacije/spoznavno uro pred sprejemnimi izpiti. Najpomembnejši del glasbenega študija poteka na individualni ravni (profesor in študent), zato je zelo pomembno, da si medsebojno zaupata, ter se spoznata že pred avdicijo. Na ta način se lahko tudi bolje pripraviš na sprejemne izpite, ki so težki, število mest pa omejeno.
Ne čakaj na zadnjo minuto. Čim prej preglej roke prijav na sprejemne izpite in vso potrebno dokumentacijo.
Natančno preveri glasbeni program za sprejemne izpite in se nanj pravočasno začni pripravljati. Kriteriji se zaradi odlične ravni glasbenikov vsako leto višajo, skladbe so primerne težavnosti. Vključi tudi dovolj časa za »suvereno preigravanje programa« sovrstnikom in bližnjim. Na avdicijah nas adrenalin in trema pogosto presenetita in tudi 100% pripravljenost ni dovolj, če nismo tudi mentalno dobro pripravljeni.
Sprejemni izpit opravljen - kaj pa zdaj?
Poleg selitvenih podvigov, ukvarjanja z vso birokracijo in morebitnim kulturnim šokom, ni mačji kašelj posvetiti ves čas študiju ter verjeti, da bo šlo vse v redu. Marsikdo se znajde v situaciji, da zaradi vseh obveznosti nima več toliko časa za individualno vajo ter posvečanje inštrumentu/petju.
Zato delim nekaj nasvetov, ki vam lahko pomagajo na glasbeni poti.
Urejenost in organizacija sta ključ! Tako kot pri športu, je tudi pri glasbi treba ves čas ohranjati odrsko kondicijo, ter skoraj ves prosti čas posvetiti vaji. Rezerviraj si točno določen čas za vajo vsaj za nekaj dni vnaprej.
Delaj na svojem portfelju. Vprašaj se, kam si želiš, da te vodi karierna pot in katere stvari te navdušujejo?Praktično je, da si te želje napišeš kar v kakšen zvezek ali list papirja, ter sestaviš seznam dogodkov oziroma dosežkov, ki te bodo pripeljale do teh ciljev.
Učimo se ves čas, tudi ko ne vadimo/treniramo aktivno. Poglej, kaj se dogaja v mestu: koncertne hiše, hiše literature, jazz klubi, okrogle mize, intervjuji, strokovni seminarji, gledališke predstave, ... vse to so enkratne priložnosti spoznavanja sebe skozi različne zvrsti umetnosti. Zapiši dogodke v svoj koledar - tako ne boš zamudil/-a enkratnih prireditev, kjer boš morda tudi v živo spoznal/-a gostujoče svetovne umetnike.
Študentsko življenje nudi veliko ugodnosti: preglej, katere kulturne ustanove nudijo dodaten študentski popust na vstopnice ali celo prost vstop.
Večina glasbenih univerz nudi izposojo tehnične opreme, koncertnih dvoran, snemalnega studia in celo inštrumentov. To bo prišlo prav za prijave na razpise/tekmovanja in koncerte
Čeprav je pomembno, da si rezerviramo dovolj čas za vajo, vseeno preveri, katera predavanja in izbirne predmete nudi tvoja univerza. Pogosto je nabor zelo pester, vsebine uporabne za življenje ali za določeno usmeritev, profesorji pa strokovno usposobljeni. Ko enkrat končaš s študijem so vsaka podobna predavanja plačljiva, časa za tovrstna izobraževanja ali dejavnosti pa vedno manj!
Redno posodabljaj svoje prijavne dokumente: življenjepisi različnih dolžin v različnih jezikih, motivacijska pisma. Takšna dokumentacija je vedno zaželena ob prijavah in če je pripraviš vnaprej, se izogneš »last minute« stresu.
“Kdorkoli razmišlja o študiju v tujini, mora biti pripravljen stopiti iz “cone udobja” in se prilagoditi na novo okolje, morda bi iz tega razloga najprej priporočila študijsko izmenjavo Erasmus+ (čeprav imam sama izkušnjo z opravljenim sprejemnim izpitom in direktnim vpisom na magisterij) in pogoste obiske mojstrskih tečajev v tujini. Kjerkoli in kakorkoli, tako doma kot v tujini, pa je potrebno veliko truda in predanosti delu za dosego zastavljenih ciljev.”
Kljub talentu je potrebno trdo delo, pogosto tudi odrekanje prostemu času in ostalim aktivnostim v življenju. Čeprav se človek mnogokrat znajde v dvomih, je potrebno vztrajati in verjeti, da bomo uspeli na svoji poti do cilja. Ob besedi tujina marsikdo začuti tudi strah pred neznanim, izgubo tesnih in pomembnih kontaktov ter pred izgubo kontrole nad situacijo, a je v resnici ta skok iz cone udobnosti v morje samostojnosti odlična preizkušnja za življenje.