Financiranje izobraževanja v tujini

 

KATJA CANKAR

8-minutno branje

Pri odločitvi za izobraževanje v tujini se dijaki in študenti – ter seveda njihovi starši – soočajo s tem, kako pokriti stroške tega izobraževanja.

Katja Cankar je zaposlena na oddelku za štipendije in programe Ad futura, ki jih pripravlja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS in vodi EducationUSA Center Slovenia, ki deluje v okviru sklada. Katja redno sodeluje z društvom VTIS na dogodkih, ki se povezujejo z mladimi, ki razmišljajo o študiju v tujini

 

Zagotovo izjemni študijski uspehi pripomorejo k temu, da smo sprejeti na prestižne šole in univerze, pa vendar nam to ne pomaga kaj dosti, če nimamo sredstev za pokritje stroškov študija. Prav zaradi teh uspehov tudi lažje pridobimo finančna sredstva, ampak ostanimo za enkrat pri samih stroških študija.

Možnosti za nižje stroške študija je več

Že s samo izbiro države in kraja izobraževanja močno vplivamo na skupne stroške študija, zato takrat, ko so finance velika omejitev, razmišljajmo o tem, da se odpravimo na študij v države, kjer ni šolnin ali pa so te relativno nizke (npr. Nemčija, Danska, Nizozemska, ...). Če nam ni pomembno, ali bomo študirali v ZDA, Združenem kraljestvu, Nemčiji ali kje drugje in lahko najdemo ustrezen program zase v vseh teh državah, hkrati pa smo finančno omejeni, bomo že s to odločitvijo pomembno vplivali na skupne stroške študija.

Tudi izbira kraja študija in namestitve pomembno vpliva na višino sredstev, ki jih moramo zagotoviti. Življenje v nekaterih večjih mestih je lahko občutno dražje, prav tako bivanje na kampusu, če ta tam obstaja. Hkrati z določenimi izbirami pridobimo na času in stroških, ki bi jih predstavljal javni prevoz.

Bistvena je dobra informiranost glede stroškov, ki jih prinašata življenje in študij v neki tuji državi (Kako je z zdravstvenim zavarovanjem? Koliko stane študijska literatura? So še kakšni drugi stroški, povezani z želenim študijem?) in poznavanje alternativ, s katerimi si te stroške lahko znižamo.

Poglej si brošure, ki smo jih za študij v različnih državah pripravili na VTIS-u. Klikni TUKAJ.

Na drugi strani se nato soočimo z vprašanjem, kako sredstva, ki jih potrebujemo za vsa leta študija, zagotoviti. Zavedajmo se, da je to investicija v naše znanje, v našo prihodnost in da bo marsikdo moral zagotoviti vsaj del lastnega vložka v to izkušnjo. Tudi študij doma za večino prinaša s sabo stroške, sicer nižje, povezane z bivanjem, prevozom, študijsko literaturo, študentsko prehrano in druge.

Možnosti štipendiranja s strani Slovenije

Ker se na srečo tudi odločevalci v naši državi zavedajo, kako pomembna je investicija v znanje, je za slovenske študente na voljo kar nekaj možnosti štipendiranja, ki olajšajo marsikatero odločitev za študij v tujini.

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad) vsako leto objavi razpis štipendij Ad futura za študij v tujini, na katerem lahko dijaki in študenti kandidirajo za štipendiranje dodiplomskega ali podiplomskega študija v tujini. Za točne datume objav razpisov spremljajte njihovo spletno stran.

Letno sklad podeli okrog 80 štipendij, s katerimi si štipendisti pokrijejo velik del življenjskih stroškov in šolnine za študij v tujini. Višina štipendije je odvisna od kraja izobraževanja, šolnina pa se pokrije do določenega najvišjega zneska – trenutno je to 15.000,00 EUR letno. Gre za relativno visoke štipendije, ki so povezane tudi z obveznostmi. Štipendisti Ad future se morajo namreč v določenem obdobju po zaključku študija zaposliti v Republiki Sloveniji za toliko časa, kolikor so prejemali štipendijo, sicer morajo prejeto štipendijo vrniti.

Dodiplomski študenti so pri štipendijah Ad futura sicer nekoliko omejeni, saj se študijski program iz področij družboslovja, umetnosti in humanistike na prvi stopnji ne štipendirajo, medtem ko pri podiplomskih študentih ni omejitev glede izbranega področja študija. Poleg tega morajo kandidati izkazati določen učni uspeh (povprečje 4,1 ali 8,0), da sploh lahko kandidirajo za štipendijo Ad futura.

Ker so predpisi živa stvar, vedno svetujemo, da kandidati vsakokrat skrbno preverijo trenutno veljavni javni razpis, ki je vsako leto objavljen na spletni strani sklada v decembru, in preverijo vse pogoje, ki jih ta določa. Rok prijave je spomladi, odločitve pa so znane jeseni, čeprav bodo nekateri okvirno informacijo o možnostih pridobitve štipendije lahko dobili že nekoliko prej.

Imej pripravljen plan B

Ker pa bo marsikdo moral pričeti s študijem še preden bo znana dokončna odločitev o dobitnikih štipendij, naj imajo bodoči študenti vseeno še plan B.

  • Kaj boš storil v primeru, da štipendije ne dobiš?

  • Ali lahko pridobiš štipendijo še kje drugje?

  • Ali lahko dobiš povrnjene stroške šolnine in se vrneš domov ter poskusiš vnovič na naslednjem razpisu?  

  • Ali imaš dovolj sredstev za prvo leto študija in si v tem letu izboljšaš ocene oz. pridobiš točke na drugih merilih in vnovič kandidiraš naslednje leto?

Na Skladu podeljujemo tudi Zoisove štipendije, ki predstavljajo spodbudo za doseganje izjemnih dosežkov. Za tujino znašajo nekaj manj kot 400 evrov mesečno, kandidati pa morajo za pridobitev poleg učnega uspeha izkazati še izjemne dosežke. Te štipendije, čeprav nižje, so za marsikoga privlačnejše, saj s sabo ne prinašajo obveznosti zaposlitve v Sloveniji.

Druge možnosti štipendiranja študija v tujini

Poleg Sklada v Sloveniji obstajajo še druge možnosti štipendiranja študija v tujini, pri čemer so nekatere bolj specifične in so lahko odvisne od kraja bivanja kandidata, specifičnega področja študija ali kakšne druge okoliščine.

in verjetno se najde še kak vir, ki tukaj ni omenjen.

Vse podrobne in aktualne informacije boste vedno pridobili pri podeljevalcih posameznih štipendij, zato je smotrno, da se – po tem, ko na spletu raziščete vse aktualne možnosti – z vsemi vprašanji obrnete direktno nanje.

Bodi proaktiven – poišči kadrovsko štipendijo

Odvisno od aktualnosti področja študija glede na trenutne potrebe na trgu dela obstaja tudi možnost, da najdete podjetje (bodočega delodajalca), ki bi vas bilo pripravljeno podpreti s kadrovsko štipendijo.

Tukaj svetujem proaktivnost – direktni kontakt s podjetjem po tem, ko ste temeljito pregledali njihovo spletno stran in področje poslovanja ter veste, kaj jim lahko ponudite.

Preveri, katera podjetja so partnerji društva VTIS. Morda najdeš primerno podjetje že med njimi.

Kaj pa štipendije v tujini?

Ko izčrpate možnosti v Sloveniji, ne pozabite pogledati še v tujino.

  • Ali vaša izobraževalna ustanova ali država, kjer se želite izobraževati, nudi kakšne možnosti štipendiranja?

  • Kakšni so pogoji za te štipendije?

  • Mogoče si lahko financirate študij s pomočjo igranja športa? (slednje velja predvsem za ZDA).

Obstaja tudi možnost, da na univerzi (ali izven univerze) opravljate študentsko delo ali prakso, ki je povezana z vašim področjem izobraževanja in tako poleg dragocenih izkušenj dobite še nekaj sredstev, ki vam pomagajo pokriti stroške študija.

Najverjetneje boste za financiranje izobraževanja nekateri potrebovali kar nekaj iznajdljivosti in kombiniranja več zgoraj naštetih možnosti. Mogoče tudi dofinanciranja s komercialnimi študijskimi krediti. Ali pa se boste odločili s študijem kakšno leto počakati in v vmesnem času nabirati izkušnje na druge načine, iskati možnosti, ki vas bodo pripeljale do izbranega cilja, ali v tem letu delati in tako varčevati za tisti del, ki bo vaš lastni vložek.

Ne glede na izbrano pot pa praviloma tistim, ki se za to res odločijo, tudi uspe, sama investicija pa se jim v življenju večkratno povrne – pa ne samo finančno, temveč celostno, saj gre za izkušnjo, ki ti spremeni življenje.

Pa srečno!

Katja Cankar je zaposlena na oddeku za štipendije in programe Ad futura, ki jih pripravlja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS. Katja redno sodeluje z društvom VTIS na dogodkih, ki se povezujejo z mladimi, ki razmišljajo o študiju v tujini

Kako ti lahko pri začetnih korakih študija v tujini POMAGA DRUŠTVO VTIS?

Tukaj je kratek seznam:

Odhod v tujinoNika Rožanc